Ne z odlokom, vlada naj dvig proračunske porabe opredeli in pojasni v rebalansu, potem ko je vlada z odlokom odredila novo povišanje zgornje meje proračunskih izdatkov za 670 milijonov evrov, pozivata Matjaž Han in Milan Cvikl iz vrst SD.
Vlada je v sredo sprejela spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, s katerim zvišuje zgornjo mejo izdatkov državnega proračuna letos.
Dvignili so jo na 14,99 milijarde evrov oziroma za 670 milijonov evrov višje, kot je bila zdaj (14,32 milijona evrov). Omenimo, da gre za drugo letošnje zvišanje meje proračunske porabe: aprila so dovoljeni obseg državnega proračuna zvišali za 800 milijonov.
Spremembe so potrebne za nadaljnje nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo, ki so bili sprejeti po sprejetju sprememb proračuna za leto 2021, je v sporočilu za javnost navedla vlada. Po zadnji spremembi proračuna za letošnje leto so namreč sprejeli še dva zakona, s katerim blažijo posledice koronakrize, navajajo. Gre za zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu ter zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
“Vlada ustvarja obvod”
A v SD menijo, da je ravnanje vlade protizakonito, saj spremembe sprejema z odlokom, v katerem je navedla le znesek zvišanja porabe, ni pa pojasnila zvišanja po posameznih proračunskih postavkah, čeprav vsakokratni vladi to velevata zakon o izvrševanju proračuna in ustava.
“Vlado pozivamo, da tak predlog pošlje v DZ z rebalansom, da poslanci vemo, katere postavke se bodo povečale in kam bo šel denar. Sicer je vlada naredila obvod, prek katerega bo sama vladala in razporejala denar, ljudje pa ne bodo vedeli, kam je šel,” je poudaril poslanec SD Matjaž Han.
Ob tem je spomnil na spomladanske napovedi finančnega ministra Širclja. “Konec aprila je dejal, da bo ob takem tempu zviševanja primanjkljaja, kot smo mu bili priča v prvih mesecih leta, potreben rebalans. A zdaj vlada kljub zviševanju izdatkov tega ni storila.”
Njegov strankarski kolega Milan Cvikl je dejal, da bi morala vlada osnutek rebalansa pripraviti že septembra, da bi ga lahko obravnavali skupaj s predlogoma proračunov za leti 2022 in 2023. A po njihovih informacijah vlada tega ne namerava storiti, s čimer po Cviklovih besedah deluje protiustavno in nezakonito. “Vlada verjetno nima dovolj glasov v državnem zboru. Toda v državah s parlamentarno demokracijo vlade, ki ne morejo zagotoviti glasov za potrditev proračuna, odstopajo,” je še dodal nekdanji član Evropskega računskega sodišča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje