Finančni minister Andrej Šircelj o tem, kaj bomo po koncu pandemičnih finančnih spodbud Evropske centralne banke (ECB) in kakšne bodo zahteve Bruslja glede vračanja v stare fiskalne okvirje, ki smo jih od začetka pandemije močno presegli. Se bo to zgodilo naenkrat ali postopoma? In kako je na to pripravljena Slovenija?
V epidemiji so Evropska centralna banka (ECB) in evrske države z interventnimi zakoni in milijardnimi pomočmi priskočile na pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, kar pa je na drugi strani poslabšalo kazalce javnih financ.
Tako je javnofinančni primanjkljaj Slovenije konec lanskega leta znašal 3,868 milijarde evrov ali 8,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), dolg države pa se je dvignil na 80,8 odstotka BDP.
Evropska komisija zaradi izjemnih okoliščin članicam dovoli odstopanja od veljavnih fiskalnih pravil.
“Korektni” protikrizni ukrepi
“Ta kriza je bila drugačna od prejšnjih, to je bil učbeniški primer zunanjega šoka,” je na dogodku o prihodnosti bančne unije v organizaciji Banke Slovenije (BS) povedal guverner BS Boštjan Vasle. Nadaljeval je, da se je tokrat ECB odzvala z ekspanzivno monetarno politiko, da bi nadomestila izpad zaradi zdravstvene krize. In to drugače kot v finančni krizi pred desetletjem: hitro, močno in koordinirano.
Ekonomist Mojmir Mrak je ocenil, da se je Slovenija odzvala podobno kot druge države, ukrepi so bili korektni, tako kot drugje pa so bili ukrepi tudi pri nas zelo obremenjujoči za proračun.
Celotna izjava Mojmira Mraka:
Kako bomo zmanjševali nakopičeni dolg?
A taka ureditev z močnimi državnimi spodbudami dolgoročno ni vzdržna. Zato se porajajo vprašanja:
- kako bomo zmanjševali precej povečani proračunski primanjkljaj in javni dolg?
- kako hitro bo Evropska komisija zahtevala zmanjšanje fiskalnih kazalcev na stare ravni?
Mrak je dejal, da so stara pravila z današnjega vidika nerealna, zato pričakuje razpravo, kako jih prilagoditi novim razmeram.
“Vprašanje je, kaj bo, ko ECB konča s pandemičnimi ukrepi. Se bomo vrnili na stara merila? Ta pravijo, da morajo države, ki imajo prek 60 odstotkov dolga, presežek nad to mejo zmanjševati z dinamiko ene dvajsetine letno. Predstavljajte si, kako bodo to naredili Italijani z dolgom pri 150 odstotkih BDP. To ni realno.”
Opozarja pa, da bo spreminjanje pravil politična tema. “V mednarodnih krogih se že pojavljajo informacije, da se pred nemškimi volitvami ne bomo pogovarjali o tem,” je dejal.
Ministri septembra o spremembi pravil
Predstavnica Evropske komisije, ki je sedela v občinstvu, je nato povedala, da bo najbrž že jeseni komisija sprožila razpravo o spremembah fiskalnih pravil. To načrtuje tudi slovensko predsedovanje, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. “Mi smo naredili osnutek za neformalen sestanek finančnih ministrov EU z guvernerji v Sloveniji v drugi polovici septembra. Tu bo govora tudi o fiskalni politiki in tudi fiskalnega pravila. Slovensko predsedstvo je pripravljeno in na nek način spodbuja odpiranje tega vprašanja ter reševanje težav, ki jih zaznavajo gospodarstvo in strokovnjaki.”
Je Slovenija pripravljena?
Šircelj je na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena, da preide na normalno fiskalno politiko in kako bo odpravljala javnofinančne posledice krize, dejal, da je vlada že v dokumentih, ki jih je potrdila tudi Evropska komisija (v paktu za stabilnost), napovedala, da se bo primanjkljaj do leta 2023 vrnil na tri odstotke.
“Primanjkljaj je danes osem odstotkov, napoved za naslednje leto je 5 odstotkov, potem 3 odstotke. Deficit bomo zmanjšali pod staro raven,” je povedal in dejal, da to pomeni, da se bomo po naravni poti vrnili v star fiskalni okvir.
Minister Šircelj o izhodni strategiji po koronakrizi:
Postopno v stare tirnice
Šircelj sicer pri vprašanjih, kako preiti na normalno poslovanje, ponavlja, da bo to postopno. Zanika, da bi načrtovali ostrejše varčevalne reze, kot smo jih videli po začetku finančne krize v letu 2012 (tako imenovani ZUJF).
“Dobivam vprašanja, kdaj bo ZUJF-2. Ne načrtujemo šok terapije. Čeprav tudi v Sloveniji vidim ogromno takih, ki si to želijo, a s tem bi ustvarili nove nestabilnosti. Vse bo teklo postopoma.”
Mrak pa je pri tem opozoril, da bo tu veliko odvisno od Evropske komisije in ECB. “Če bodo oni nepostopno zmanjšali odkupe, bo tudi reakcija na trgih nepostopna.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!