Po očitkih opozicijske SD, da vlada mejo letošnjih proračunskih izdatkov dviguje z odlokom, morala pa bi jo z rebalansom, na ministrstvu za finance pravijo, da se za rebalans niso odločili, ker so spremenili (natančneje - dvignili za 670 milijonov evrov) le eno proračunsko postavko.
Vlada je dva tedna nazaj na seji sprejela spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, s katerim je zgornjo mejo izdatkov državnega proračuna za letos dvignila s 14,32 na 14,99 milijarde evrov (za 670 milijonov evrov).
Kot so razložili, letos več denarja potrebujejo za nadaljnje nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo. Po zadnji spremembi proračuna za letošnje leto, ki se je zgodila aprila letos, so namreč sprejeli še dva finančno zahtevna zakona: zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu ter zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
Rebalansa ni, ker ni poslanske večine?
Opozicijska SD pa je po tem opozorila, da je način zviševanja meje izdatkov nezakonit in celo protiustaven. Zmotilo jih je, da je vlada zvišala možno porabo brez opredelitve, med katere proračunske postavke bo ta denar razdelila. Sami so mnenja, da je razlog v premajhni podpori koalicijskim predlogom v državnem zboru (DZ).
“Vlada verjetno nima dovolj glasov v državnem zboru. Toda v državah s parlamentarno demokracijo vlade, ki ne morejo zagotoviti glasov za potrditev proračuna, odstopajo,” je dejal nekdanji član Evropskega računskega sodišča Milan Cvikl.
Na ministrstvu za finance pa so zdaj za N1 dejali, da rebalans ni potreben, ker spreminjajo le eno postavko. “Z odlokom se zvišuje zgolj poraba, namenjena financiranju ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19. S to spremembo se bo spremenila samo postavka covid rezerve iz sredstev na računih, zato ni bilo odločitve za rebalans.”
Novo zadolževanje? MF: Ne, imamo na računu
Pri odločitvi za višanje meje izdatkov se poraja vprašanje, ali se bomo morali dodatno zadolžiti. Javni dolg se vrti okrog 80 odstotkov BDP. Na ministrstvu pravijo, da ima država denar na računih, zato se za namen financiranja navedenih ukrepov ne bo dodatno zadolžila, pač pa bo porabila del teh sredstev.
Kot je včeraj, po sprejemu proračunov za 2022 in 2023, napovedal finančni minister Andrej Šircelj, naj bi se primanjkljaj in dolg v prihodnjih letih sicer zmanjševala. Do konca prihodnjega leta naj bi se primanjkljaj znižal na 2,47 milijarde evrov ali 4,6 odstotka BDP, dolg pa na 70,5 odstotka BDP.
Dejal je tudi, da je financiranje dolga (torej obresti) vse cenejše. “Medtem ko so leta 2014 izdatki za obresti znašali 2,9 odstotka BDP, bodo prihodnje leti upadli na 1,3 odstotka BDP s tendenco dodatnega zmanjševanja,” je zagotovil minister.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!