Ekipa covid-19 sledilnika je po Twitterju opozorila, da je ministrstvo za zdravje "izrazilo pomisleke" o deljenju podatkov o hospitaliziranih covidnih bolnikih s sledilnikom. Ministrstvo za zdravje pa je v odzivu pojasnilo, da sta pri pošiljanju podatkov nastala napaka in nesporazum. Zagotovilo je, da bo podatke še naprej pošiljalo.
Ministrstvo za zdravje je “izrazilo pomisleke” o deljenju podatkov o hospitalizacijah covidnih bolnikov s sledilnikom, je po Twitterju zapisala Maja Založnik, članica ekipe covid-19 sledilnika. S tem naj bi prekinili 843 dni dolgo časovno serijo. Že pred tem je sledilnik po Twitterju objavil zadnje podatke, iz katerih je razvidno, da števila hospitalizacij tokrat niso prejeli. Namesto tega so v objavi na Twitterju vidni le rdeči križci.
Po objavi zapisa so se pozneje odzvali tudi na ministrstvu za zdravje. Sporočili so, da sta pri pošiljanju podatkov sledilniku nastala napaka in nesporazum. “Za nevšečnost se vsem iskreno opravičujemo. Podatke bomo se naprej pošiljali tako kot doslej,” so dodali.
Ministrstvo za zdravje sporoca, da je pri posiljanju podatkov za Covid sledlinik prislo do napake in nesporazuma. Za nevsecnost se vsem iskreno opravicujemo. Podatke bomo se naprej posiljali tako kot doslej.
— Ministrstvo za zdravje (@MinZdravje) July 6, 2022
Zakaj so podatki o hospitalizacijah pomembni?
Članica ekipe sledilnika Založnik je pojasnila, zakaj so ti podatki pomembni za spremljanje epidemije covida-19. “Podatki o potrjenih okužbah so vedno manj zanesljivi, saj se vedno manj ljudi uradno testira, tudi če so doma na hitri antigenski test (HAT) pozitivni. To bo ublažila namera NIJZ, da začne spremljati okužbe na vzorcu prebivalstva, ampak do takrat nam ostanejo samo hospitalizacije in smrti. Za smrti vemo, da imajo kakšen mesec zamude za okužbami, tako da so za “live” (sprotno, op. a.) spremljanje epidemije ti podatki neprimerni. Drug vir hospitalizacije podatkov je mreža EPISARI, ampak ti podatki se zaradi zamudnega zbiranja objavljajo tudi z enotedensko zamudo,” je zapisala.
Kaj je EPISARI?
N1
Podatki EPISARI omogočajo tedensko spremljanje spreminjanja pogostosti (incidence) hude obolevnosti zaradi okužbe s SARS-CoV-2 v Sloveniji, torej pogostosti tako hudo potekajočih akutnih okužb dihal, da zahtevajo sprejem v bolnišnico. Tako se zazna porast in upadanje števila težko potekajoče bolezni covid-19, ki zahteva sprejem v bolnišnico, torej grožnjo preobremenjenosti.
Mreža EPISARI je nacionalna mreža za epidemiološko spremljanje resnih akutnih okužb dihal. V mreži, ko jo koordinira NIJZ, sodeluje vseh 29 slovenskih bolnišnic. Odgovorne osebe za posredovanje podatkov EPISARI v posameznih bolnišnicah do vsake srede posredujejo podatke EPISARI za pretekli teden. Če podatke ali popravke podatkov iz posameznih bolnišnic na NIJZ prejmejo kasneje, ustrezno dopolnijo oziroma popravijo zadnje poročilo EPISARI.
Založnik je še dodala, da je poročilo, ki so jim ga dnevno posredovali z ministrstva za zdravje, vir ažurnih podatkov glede enega najpomembnejših kazalnikov epidemije. “Kvaliteta podatkov je slabša kot pri EPISARI, ampak na covid-19 sledilniku smo izvajali QA (vprašanja in odgovore) in popravke javljali nazaj na ministrstvo,” je zapisala.
Te podatke o hospitalizacijah po njenih besedah uporabljajo vsi slovenski modelarji, od Janeza Žiberta do Matjaža Leskovarja. “Brez teh podatkov ni (ažurnih) modelov. Ostanejo nam samo še podatki, ki jih dobivamo neposredno iz intenzivnih enot – našim poročevalcem sem neizmerno hvaležna za njihovo požrtvovalnost,” je dodala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje