Menu Item
V Študentski organizaciji Slovenije in Visokošolskem sindikatu Slovenije so se odzvali na izjave direktorja NIJZ Milana Kreka o možnosti začasne uvedbe študija na daljavo. V obeh organizacijah nasprotujejo takšnemu ukrepu ter izpostavljajo pomen pedagoškega procesa v fizičnem prostoru in visoko stopnjo precepljenosti med zaposlenimi.
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je prejšnji teden ob slabšanju epidemiološke slike v državi opozoril tudi na žarišča okužb v šolah in na fakultetah ter napovedal, da “če bo šlo tako naprej, bo treba uvesti še kakšen drug ukrep na področju študentskega življenja – to je začasni študij na daljavo”.
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) in Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) ostro nasprotujejo Krekovim navedbam, da je za sedanjo rast epidemije covida-19 krivo študentsko življenje, in predlogu za uvedbo študija na daljavo. Kot so zapisali v današnjem skupnem sporočilu za javnost, je pedagoški proces v fizičnem prostoru izjemno pomemben za kakovost študija in za izgradnjo socialne mreže med vrstniki v stroki.
Kot so spomnili, so vodstva univerz, ŠOS in sindikati že poleti pozvali vlado, naj za visoko šolstvo predpiše PCT-pogoje, zaposlene in študente pa so večkrat pozvali k cepljenju proti covidu-19. Rezultat tega sta visoka precepljenost tako med zaposlenimi kot med študenti. Prav tako na vseh vhodih v stavbe fakultet in akademij strogo preverjajo PCT-statuse vstopajočih. Študentom, ki niso cepljeni ali prebolevniki, pa visokošolski zavodi zagotavljajo pogoje za izvajanje samotestiranja v prostorih zavoda.
Zaprtje bi oškodovalo večino študentov, ki so se cepili
Če NIJZ ugotavlja, da samotestiranja enkrat tedensko ne zadoščajo več, pa naj vladi predlaga pogostejše samotestiranje, “ki bo omogočalo tako varno obiskovanje predavanj in vaj, kot tudi varno druženje, ne pa da zagovarja selektivni ‘lockdown’ samo za visoko šolstvo”, so prepričani. Zaprtje bi poleg tega oškodoval tudi veliko večino študentov, ki so se cepili.
Kot so še zapisali v študentski organizaciji in visokošolskem sindikatu, bi bilo prav tudi, da Krek premisli, ali je naredil vse za ustrezno okrepitev epidemiološke službe NIJZ v tem valu epidemije.
Pedagogi v visokem šolstvu namreč delajo sezname prisotnih študentov na začetku vsakega predavanja ali vaj. Če se zatem izkaže, da je bil v predavalnici ali laboratoriju kdo okužen, fakulteta pošlje seznam udeležencev in njihovih stikov na NIJZ, da bi jim ta izdal karantenske odločbe. Visokošolski zavodi sami pač nimajo pristojnosti za odrejanje karantene. “Vendar žal ugotavljamo, da se po takem obvestilu ne zgodi nič,” so dodali.
“Študentje so postali grešni kozel”
Do Krekovih izjav so kritični tudi v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so prav oni “v veliki meri pripomogli k znatnemu zvišanju precepljenosti med študentsko populacijo, zato nas še toliko bolj žalosti, da smo v njegovih očeh študentje postali grešni kozel za trenutne razmere”. Kreka in NIJZ so ob tem pozvali, da svoje obtožbe podkrepijo s konkretnimi verodostojnimi in preverljivimi podatki.
Na Univerzi na Primorskem (UP) pa so poudarili, da študijsko leto poteka ob PCT-pogoju, poleg tega pa so obvezna tudi vsa uveljavljena higienska priporočila. V primeru, da zbolijo, študenti in zaposleni obvestijo fakulteto, ki sproži nadaljnje postopke. Fakultete študente in zaposlene obvestijo o visokorizičnih stikih. Vsi, ki so bili v visokorizičnem stiku z okuženo osebo, prejmejo obvestilo, da morajo ostati doma, seznam visokorizičnih stikov pa posredujejo NIJZ.
Na UP so tako ukrepali že več kot 20-krat, del študija pa se je preselil na daljavo. S študenti so v rednih stikih in pozorno spremljajo epidemiološko situacijo. Obenem skoraj 80 odstotkov študentov in zaposlenih izpolnjuje PCT-pogoj s cepljenjem ali prebolevnostjo, kar daje univerzitetni skupnosti visoko zaščito pred boleznijo, hkrati pa omogoča nadaljevanje poučevanja v živo, so navedli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!