O tem, kako po letu in pol švedska vlada gleda na svoje ukrepe in ali meni, da so bili njeni načini napačni, smo govorili s švedsko ministrico za zdravje Leno Hallengren.
Švedska velja za eno najnaprednejših držav. Tako ekonomsko kot družbeno. A v pandemiji se je znašla pod drobnogledom kritikov zaradi svojega pristopa k omejevanju širjenja covida-19. Od začetka marca 2020, ko je covid-19 zajel svet in so države začele uvajati stroge ukrepe za zajezitev virusa, je Švedska ubrala nekoliko mehkejšo pot, zakon, ki je bil podlaga za sprejetje konkretnih ukrepov, pa je bil sprejet šele konec lanskega leta. Zaradi pristopov k reševanju epidemije so bile oblasti tarča domačih in tujih kritik, pa tudi pohval, predvsem nasprotnikov ukrepov. Septembra so na Švedskem skoraj popolnoma umaknili omejitve in priporočilo za delo od doma. O tem, kako po letu in pol švedska vlada gleda na svoje ukrepe in ali meni, da so bili njeni načini napačni, smo govorili s švedsko ministrico za zdravje Leno Hallengren.
Švedska je imela že od začetka svoj pristop pri omejevanju širjenja covida-19. Ko se zazrete nazaj, kako težko je bilo, in ali menite, da je bil vaš pristop napačen?
Švedska ni tako zelo edinstvena v ukrepanju, kot poudarjajo nekateri. Najbolj posebna stvar je bila, da nismo zaprli šol. To je bila dobra odločitev med pandemijo in po njej – z vidika mentalnega zdravja, ki je bilo v nekaterih državah morda okrnjeno zaradi zaprtih šol. Menim, da je bilo prav tako zelo dobro, da smo se zares zanašali na znanje in državne oblasti. To je bila dobra strategija za spoprijemanja in ukrepanja.
Čeprav ste imeli na začetku visoko stopnjo smrtnosti zaradi covida-19, še posebej v primerjavi s sosednjimi državami?
Če se primerjamo z Evropo in drugimi državami – virus ni švedski ali nordijski, temveč globalni, zato je to pandemija – in primerjamo smrtnost, vidimo, da je Švedska iz pandemije do zdaj izšla precej dobro.
Ste se morda izogibali strožjim ukrepom, da bi ljudi zadržali stran od ulic?
Ne, skušali smo uvesti potrebne ukrepe in najti prave v pandemiji, ki se je spreminjala, to je dejstvo. Na podlagi tega, kar smo vedeli na začetku, kar smo se naučili, od cepiv, ki so na voljo od konca 2020, smo lahko malo spreminjali ukrepe. Imeli pa smo precej iste ukrepe: ohranjanje razdalje, izogibanje stikom, precej enostavne, bi lahko rekli, ampak zelo pomembno jih je bilo treba upoštevati več kot leto in pol.
Skoraj 85 odstotkov prebivalcev je cepljenih z enim odmerkom, 79 odstotkov z dvema. Kako zadovoljni ste s temi številkami in zakaj niso še višje?
Nismo še zaključili cepljenja. Začeli smo z najstarejšimi in najranljivejšimi v domovih za starejše in zelo hitro smo imeli eno najnižjih smrtnosti v Evropi. To je bilo zelo dobro, ampak delamo naprej, posvečamo se skupinam, ki jih je težko doseči, s posebnimi območji in jeziki. Čim več ljudi želimo prepričati, da bi se cepili z dvema odmerkoma. Starejši od 65 let so večinoma cepljeni, ampak zdaj jih čaka tretji odmerek, tako da zdaj začenjamo to.
Kako ste pristopili k ljudem, da ste dosegli tak odstotek cepljenih?
Starejših prebivalcev ni bilo težko prepričati, sami so se želeli cepiti, saj so vedeli in še vedno vedo, da so najbolj ogroženi za hujši potek bolezni in celo smrt. Večji izziv je predstavljala organizacija, mnogi so imeli vprašanja, na katera smo morali odgovarjati. Težje je bilo doseči mlajšo populacijo in tiste v srednji starostni skupini, ki lahko menijo, da so močni in zdravi, torej ne tvegajo hujšega poteka bolezni, tudi če se okužijo. Kar pa ni res. Zato jih na različne načine poskušamo prepričati, naj se cepijo. Prejšnji teden smo začeli tudi cepljenje otrok od 12. leta starosti.
Se boste odločili za cepljenje mlajših otrok, ko bo kakšno odobreno cepivo?
To bomo še videli, ker ne gre za politično odločitev, ampak za odločitev nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kakšen je vaš odziv na proteste, ki se kot posledica ukrepov in epidemije vrstijo po Evropi: včeraj v Trstu, pretekli konec tedna v Rimu, pa v Ljubljani …
Težko je imeti mnenje o aktualnih zadevah v drugih državah, če ne poznaš vsega konteksta, ampak ljudje so siti raznih omejevanj svobode in možnosti, da bi počeli, kar bi želeli, kar so pred pandemijo. Sočasno smo še vedno v pandemiji in moramo delati skupaj, da bi jo imeli pod nadzorom in cepljenje je edina rešitev. To je moje glavno mnenje. Če je kdorkoli sit omejitev, naj se le cepi, da bi tudi sami naredili čim več na področju nadzora nad epidemijo.
V lanskem prvem valu širjenja okužb z novim koronavirusom Švedska v nasprotju s preostalimi evropskimi državami ni sprejela strogih ukrepov proti širjenju novega virusa, temveč je prebivalcem – skladno z zakonodajo, ki ji preprečuje tovrstno poseganje v posameznikovo gibanje – le svetovala, kako naj se izognejo okužbi. Švedska je sprejela nekoliko odločnejše ukrepe (in ne le priporočila) januarja letos ob povečanem širjenju virusa. Zakon, ki so ga sprejeli švedski poslanci, je predvideval, da vlada določi ukrepe, ki bodo omejili število ljudi v trgovinah in drugih poslovalnicah ter javnih prostorih, kot so kulturne ustanove. Veljavnost tega zakona bi se iztekla konec septembra. Poslanci so ga pred iztekom podaljšali še za štiri mesece.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje