Vsaka grožnja z zaostrovanjem ukrepov se jim pozna v bilanci

Gospodarstvo 25. Okt. 202107:49 > 08:39
Delite:
kongresni turizem posel letališče
Foto: Profimedia

Organizatorji sejmov, kongresov in drugih dogodkov ter z njimi povezana podjetja imajo trenutno veliko dela, v drugo epidemično zimo pa vseeno vstopajo finančno precej šibkejši, kot so bili pred letom dni. Stare rezerve so porabljene, lani najeta premostitvena posojila še odplačujejo, državnih pomoči z izjemo subvencij za čakanje na delo do zdaj niso dobili. Zato z enim očesom ves čas spremljajo naraščanje števila okužb in se sprašujejo, kaj bo, če se bodo ukrepi znova zaostrili.

Industrija srečanj je zadnje leto in pol delala v precej zmanjšanem obsegu. Gre za kongresne in razstaviščne centre, podjetja, ki organizirajo dogodke, ter njihove dobavitelje (opreme, tehnike, šotorov in tako dalje). Skupno je to približno 350 podjetij s 371 milijoni evrov letnih prihodkov.

Širše učinke te panoge čutijo še hotelirji, gostinci, prevozniki, številni manjši podjetniki, samozaposleni v kulturi.

Sejmi in kongresi so bili vse do konca maja letos praktično onemogočeni, poletje pa je za to panogo tradicionalno mrtva sezona, tako da so resno delo začeli pred dvema mesecema in zdaj skušajo nadomestiti izgubljeno prvo polletje.

Gospodarsko razstavišče
Foto : Žiga Živulovič jr./BOBO

Na Gospodarskem razstavišču je konec tedna potekal prvi sejem po letu in pol.

Pripravljeni na vse scenarije

Gorazd Čad, direktor agencije za organizacijo dogodkov in marketing Toleranca Marketing, pri tem opaža, da novice o naraščajočem številu okužb in tudi politične izjave o morebitnem zaostrovanju ukrepov vplivajo tako na njihove naročnike kot tudi na goste dogodkov.

“Avgusta smo organizirali poslovno borzo Conventa z gosti iz 48 držav. V trenutku, ko se je Slovenija znašla na rdečem seznamu zaradi števila okužb, smo začeli prejemati odpovedi gostov iz Nemčije. Drugače je z gosti z Balkana, tu so ljudje manj občutljivi na vladna opozorila,” pravi Čad.

Ključno v teh časih je, kot pravi Čad, da ima organizator dogodka rešitve za vse scenarije. “Da naročnik ve, da si sposoben izvesti varen dogodek v živo, v primeru zaostrovanja ukrepov ali popolnega zaprtja pa tudi hibridno ali v celoti digitalno. Seveda to ni enako kot v živo, a nekako gre.”

Črtani iz marketinških načrtov in proračunov

Tudi v letos ustanovljeni Zbornici industrije sejmov in srečanj pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da je letos dogodkov nekaj več kot lani, a tudi oni opažajo, da napovedi novih zapiranj strašijo stranke. “Komunikacija vlade in tudi pretiravanje medijev nam delajo ogromno škodo. Naročniki so v negotovosti, marsikateri dogodek pa je povsem po nepotrebnem odpovedan,” pravijo.

Problem te panoge je, da gre za dogodke, ki so načrtovani precej vnaprej. “Podjetja ustavljajo načrtovanje dogodkov, saj nihče ne želi tvegati. Kongresne dogodke so črtali iz marketinških proračunov za letošnje leto, tudi sicer gre za dogodke, ki so načrtovani za dve ali tri leta vnaprej, zato je morda tudi prihodnje leto izgubljeno.”

Resnejše okrevanje kongresnega turizma pričakujejo v letu 2023.

posel sestanek
Foto : Profimedia

Industrija srečanj zadnje leto in pol dela v precej zmanjšanem obsegu.

Promet strmoglavil

Čad sicer meni, da je industrija srečanj v epidemiji najbolj prizadeta od vseh panog v Sloveniji. Okrog 350 podjetij v panogi je leta 2019 ustvarilo 271 milijonov evrov prihodkov, lani pa doživelo tudi do 95-odstotni upad prometa.

Poglejmo samo dva največja centra za tovrstne dogodke v Ljubljani. V Cankarjevem domu so predlani skupaj s kongresno dejavnostjo in kulturno-umetniškim programom ustvarili približno 4,1 milijona evrov prihodkov, lani le približno četrtino tega, letos pa do konca septembra toliko kot lani v celem letu. V letu 2019 so izvedli okrog 2.300 dogodkov, lani tisoč, letos med januarjem in septembrom le 700.

Na Gospodarskem razstavišču, kjer je konec tedna potekal prvi sejem po letu in pol, so imeli lani 2,6 milijona evrov prihodkov, potem ko jih je bilo v prejšnjih letih okoli šest milijonov evrov, je direktor Iztok Bricl dejal za STA. Lansko leto so končali s pol milijona evrov izgube.

Rešujejo se s hibridnimi in digitalnimi dogodki

Vsem sicer ne gre enako slabo: nekateri so našli nadomestne proizvode, drugi imajo še kakšno dejavnost in so se preusmerili. Tisti, ki jim ni uspelo ne eno ne drugo, pa so v slabem finančnem položaju.

Čad pravi, da so agencije kot kreativni del organizacije dogodkov našle alternative. “Podjetja so tudi za digitalne ali pa hibridne dogodke potrebovala organizatorje z znanji organizacije hibridnih in digitalnih dogodkov, tako da smo tisti, ki smo to lahko dostavili, danes polno zasedeni,” pravi. “A to je pomagalo kreativnemu segmentu organizacije dogodkov, torej agencijam, medtem ko so hoteli, restavracije, sejmišča, ponudniki opreme za dogodke v tem segmentu ostali brez glavnine prihodkov.”

Tudi v Cankarjevem domu pravijo, da so finančno stabilnost vzdrževali s pomočjo digitalizacije. Omenjajo izvedbo filmskega festivala v obliki videa na zahtevo, spletno prenašanje prireditev, izvedbo kongresov na daljavo – povsem virtualno ali pa hibridno, torej na način, ki je delno v živo in delno po spletu.

Zdravko Počivalšek
Foto : Žiga Živulovič jr./BOBO

Počivalšek: Država jim ni dovolj pomagala

Lanski minusi pa bodo še dolgo kamen v nahrbtniku podjetij in ovira pri razvoju panoge. Podjetja so sicer koristila ukrep čakanja na delo, a to je zadostovalo le del stroška dela. Nepokriti del stroška dela in fiksne stroške so morala kriti z rezervami iz preteklih let in zadolževanjem. Nekaterim se tudi to ni izšlo, zato so morali prodajati premoženje in krčiti število zaposlenih, nekateri pa tudi zapreti vrata. Panoga, ki je prej zaposlovala med 12 in 15 tisoč ljudi, jih danes še med 8 in 10 tisoč, povedo v zbornici.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je nedavno po poročanju Dela dejal, da državi do zdaj ni uspelo dovolj pomagati mestnim hotelom, receptivnim agencijam in industriji srečanj, ki so bili v epidemiji najbolj prizadeti.

Čad pravi, da je država sicer namenila tri milijone evrov za pomoč tej panogi v okviru t. i. garancijske sheme, a odločitve še ni. Za primerjavo omeni, da je Avstrija svojemu (sicer zelo močnemu) kongresnemu turizmu namenila 300 milijonov evrov garancijskih shem, poleg tega je še mesto Dunaj dodalo štiri milijone evrov pomoči. Do zdaj je mesto Dunaj razdelilo 2,5 milijona evrov med organizatorje 242 dogodkov, ki bodo po poročanju kongres-magazine.eu mestu do konca leta 2023 prinesli 371 milijonov evrov dodane vrednosti.

V zbornici v prihodnjih tednih pričakujejo razpis za enkratno pomoč države, ki naj bi pokrila stroške zaradi zaprtja v prvi polovici letošnjega leta. “To je naše zadnje upanje, da nam bo kdo pomagal pokriti del lanskih izgub, ko so se podjetja močno zadolžila,” pravijo.

Komentari

Vaš komentar