Razlog, da aplikacija za nadzor nad PCT ni na voljo za naprave z operacijskim sistemom iOS, je po naših informacijah v tem, da policisti uporabljajo naprave s sistemom Android. Pomanjkljivost naj bi odpravljali.
Kot smo poročali včeraj, namerava vlada zagotoviti pravno podlago, da se bo lahko aplikacija za preverjanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) uporabljala koristneje. Še ena od pomanjkljivosti te aplikacije pa je, da je ni mogoče naložiti na naprave z operacijskim sistemom iOS. Ta sistem uporabljajo priljubljene naprave iPhone podjetja Apple.
Opozoriti je treba, da oseba, ki želi dokazati izpolnjevanje pogoja PCT, aplikacije ne potrebuje. Imeti mora samo QR kodo oziroma digitalno potrdilo. Aplikacija je namenjena nadzoru nad izpolnjevanjem pogoja PCT. Imeti jo morajo tisti, ki želijo s skeniranjem ugotoviti, ali je QR koda veljavna.
Razlog za to, da aplikacija za Applove naprave ni na voljo, je po naših neuradnih informacijah v tem, da policija uporablja samo naprave z operacijskim sistemom Android. To pomanjkljivost naj bi kmalu odpravili, tako da bo aplikacija na voljo tudi na napravah s sistemom iOS.
Koliko je stalo?
S tem naj bi se cena izdelave aplikacije nekoliko zvišala. Uradnih podatkov, kolikšna bo ta cena, včeraj nismo dobili. Po naših neuradnih podatkih pa ne bo tako visoka, kot je mogoče sklepati iz nekaterih javnih objav.
Aplikacijo, s katero lahko državni organi in zasebni izvajalci storitev preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT, je izdelalo podjetje Endava, nekdanji Comtrade CDS. Pogodba med njim in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) še ni objavljena. Na spletni strani enarocanje.si je samo prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost s 3. junija, v katerem je navedeno, da bila Endava izbrana s pogajanji brez predhodne objave in brez javnega razpisa. Šlo naj bi za skrajno nujni primer, je navedel NIJZ, saj naj bi aplikacijo potrebovali do 20. junija. Zakaj so izbrali to podjetje, ni pojasnjeno. Poleg tega javnega naročila po navedbah NIJZ ni bilo mogoče izvesti, ker vsebina, dinamika, točen predmet naročila in zahteve glede obveznega digitalnega potrdila niso bili vnaprej znani.
V tem obvestilu je navedeno še, da je bila ocenjena vrednost naročila 250.000 evrov, na koncu pa je bila z Endavo dogovorjena cena slabih 82 tisoč evrov. Po naših neuradnih informacijah je bilo podjetju dejansko plačanih med 10.000 in 15.000 evrov, kar se zdi primernejše od cene, ki je objavljena na portalu enarocanje. Aplikacija je namreč odprtokodna in jo Evropska komisija ponuja brezplačno. Stroški so torej samo za prilagoditev za Slovenijo. V lanskem letu je na primer vlada za prilagoditev aplikacije Ostani zdrav plačala okoli 4.000 evrov.
Milijon evrov je za nekaj drugega
Nekateri mediji so poročali, da je NIJZ za aplikacijo sklenil pogodbo s podjetjem Ixtlan team v vrednosti 851.000 evrov brez DDV. Vendar ta pogodba ni za aplikacijo, ampak za izdelavo sistema za izdajo DCP-potrdil. Poenostavljeno rečeno, je Ixtlan team poskrbel, da preboleli, cepljeni in testirani dobivamo digitalna potrdila.
Šlo naj bi za zapleteno delo, saj je bilo treba vzpostaviti nov sistem, ki bi bil odporen na napake izvajalcev cepljenja in testiranja. Nekateri od njih naj bi na primer napačno vnašali podatke, kljub temu pa mora uporabnik prejeti ustrezno digitalno potrdilo. Poleg tega je bilo treba nov sistem uskladiti s centralno evidenco zVem.
Ixtlan team je pogodbo z NIJZ podpisal 9. junija, sistem pa je bil izdelan 24. junija. Po naših neuradnih informacijah Ixtlan team sicer vsaj zaenkrat ni dobil celotnega zneska iz pogodbe, ampak “samo” okoli pol milijona evrov. Ali je to visoko plačilo, je težko oceniti, saj specifikacijo del iz pogodbe najverjetneje razumejo samo redki. Sistem zVem, v katerega je bil vključen sistem izdaje digitalnih potrdil, naj bi poznalo samo podjetje Ixtlan team. To je bil tudi razlog, da ga je NIJZ za to naročilo izbral brez javnega razpisa, samo s pogajanji brez predhodne obravnave.
Direktor podjetja Ixtlan Team Grega Lambergar nas je prosil, naj se z vprašanji obrnemo na NIJZ. “Če bo naročnik tako ocenil, nas bo po potrebi vključil v odgovor,” je zapisal. Odgovorov na pisna vprašanja z NIJZ nismo dobili, direktor NIJZ Milan Krek pa je dejal, da podrobnosti o teh javnih naročilih ne pozna dovolj dobro, da bi jih komentiral.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje