Aplikacija za nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT bo dobila takšno pravno podlago, da bodo lahko tudi gostinci in drugi ponudniki blaga in storitev lahko videli osebne podatke, je za N1 potrdil direktor NIJZ Milan Krek. Aplikacija naj bi bila torej uporabna, kot je bilo sprva predvideno.
Direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek nam je potrdil, da je v pripravi pravna podlaga za uporabo aplikacije na način, kot je bilo predvideno ob prvotni objavi aplikacije. To pomeni, da bodo tudi ponudniki blaga in storitev videli osebne podatke osebe, ki se predstavlja z določeno QR kodo z digitalnega covid potrdila, ki sporoča, ali je oseba cepljenja zoper covid-19, ima svež negativen test oziroma je bolezen prebolela.
Trenutno imajo prek aplikacije do teh podatkov dostop samo policisti in nekateri inšpektorji. Ponudniki blaga in storitev dobijo samo informacijo, ali je skenirana QR koda z veljavnega ali neveljavnega potrdila, ne pa tudi podatkov o tem, čigavo je to potrdilo. Pri tem zato obstaja možnost, da bi eno QR kodo za vstop na prireditev ali v lokal uporabilo več ljudi.
O prihajajoči pravni podlagi je Krek lahko povedal samo še to, da naj bi bila pripravljena kmalu. “S tem se ukvarjajo pravne službe,” je dejal, “Sem zdravnik in me zanima samo, da lahko pogoj PCT bistveno upočasni širjenje virusa ter s tem prepreči zapiranje javnega življenja.”
Minister za zdravje Janez Poklukar po telefonu na vprašanje o pravni podlagi ni želel odgovoriti. Povedal je samo, da bo službo za odnose z javnostmi spodbudil, naj nam odgovorijo po elektronski pošti. Odgovora do tega trenutka vseeno nismo dobili.
Eden ključnih projektov vlade
Premier Janez Janša je sredi julija dejal, da si želi čim več uporabe sistema preverjanja PCT. “Kdor je covid prebolel, je cepljen ali testiran, naj bi imel čim manj ovir oziroma nič ovir pri uporabi storitev,” je dejal novinarski konferenci, ki jo je imel skupaj s predsednikoma drugih koalicijski strank, Zdravkom Počivalškom (SMC) in Matejem Toninom (NSi). Vlada je teden dni pozneje sprejela odlok, po katerem morajo izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) preverjati ponudniki blaga in storitev.
Nacionalni inštitut je aplikacijo za skeniranje QR kod na evropskih digitalnih covid potrdilih (aplikacija DGC) prvič objavil 23. julija, vendar je popoldan istega dne sporočil, da jo umika. Vmes je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik javnost obvestila, da je prejela prijavo in bo zato izvedla inšpekcijski postopek. Med drugim je opozorila, da se brez ustrezne zakonske podlage takšna aplikacija, ki jo uporablja policija, ne more prenesti v zasebni sektor.
Nekaj dni pozneje je NIJZ objavil posodobljeno aplikacijo. Ta zdaj, kot omenjeno, “civilistom” ne omogoča preverjanja istovetnosti osebe, ki se predstavlja s QR kodo oziroma digitalnim potrdilom. Janša je zaplete komentiral v dveh kritičnih objavah na omrežju Twitter.
Ne bo odgovarjala Prelesnikova, ampak @MinZdravje in @NIJZ_pr. Oboji so imeli navodila od @vladaRS, da pri aplikaciji upoštevajo evropske standarde in ne birokratskih muh paradržave. Vsak ukrep, ki ni učinkovit, je zgolj nepotrebno obremenjevanje državljanov. https://t.co/5OmyvOIfz9
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 31, 2021
Na ta način je učinkovitost aplikacije zmanjšana za 90%. Tisti, ki so odgovorni za to zlorabo “varovanja OP”, neposredno ogrožajo zdravje in življenja ter delajo po načelu: Kolikor več okuženih, bolnih in mrtvih, toliko slabše za Slovenijo in toliko bolje za paradržavo. https://t.co/QBN0OuRLVw
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 1, 2021
Mojci Prelesnik se zdi nenavadno, da je NIJZ tako hitro umaknil prvotno različico aplikacije. “Ne spominjam se, da bi kdaj zavezanec potegnil tako odločno potezo samo zaradi našega sporočila, da smo sprožili postopek,” pojasnjuje.
Krek pa nam je pojasnil, da so to storili zaradi izkušnje s seznami za cepljenje. Spomladi so predstavniki vlade Mojco Prelesnik obtoževali, da je z začasno odločbo ovirala izvajanje cepljenja, ona pa je te očitke odločno zavračala. Trdila je, da je počasno cepljenje posledica premajhne količine cepiva in nejasnega komuniciranja s strani pristojnih za organizacijo cepljenja.
Pomanjkljivo voden projekt
Pred nekaj tedni je nekdanji glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič za RTV Slovenija dejal, da so bile čisto vse digitalne rešitve, ki so povezane z reševanjem koronakrize, narejene tako slabo, kot da bi jih delali študentje računalništva v prvem letniku, pa še ti bi pri tem dobili negativno oceno.
Špetič nam je danes sicer potrdil, da se je izjava nanašala tudi na aplikacijo DCG, pri tem pa je pojasnil, da ni ocenjeval tehnološke rešitve, ampak celoten projekt oziroma vodenje projekta. “Kodiranje je morda celo najenostavnejši del priprave aplikacije,” pravi. Vodenje projektov mora po njegovem vsebovati tudi določanje namena aplikacije, tako imenovano arhitekturo programske opreme, preučitev pravnih podlag, v tem primeru tudi komunikacijo z informacijsko pooblaščenko, testiranje in še kaj. “Očitno je, da je bil ta projekt pomanjkljiv,” sklepa.
Nekaj podobnega kot za aplikacijo DGC se je zgodilo lani z aplikacijo Ostani zdrav, ki je namenjena obveščanju o tveganih stikih. Koalicija je takrat kljub nasprotovanju informacijske pooblaščenke ter opozorilom računalniških strokovnjakov sprejela zakon, po katerem bi si morale osebe, ki so v karanteni, to aplikacijo obvezno namestiti. Takoj po sprejemu zakona je vlada sklenila, da aplikacija Ostani zdrav ne bo obvezna za nikogar. Preobrata niso nikoli pojasnili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!