Če vprašate Teo in Marina Dražančića, ki sta se na Mali Lošinj preselila zaradi dela v turizmu – zelo dobro. Zakonca sta si idilično bivališče uredila na otoku Lošinj, v gozdnem parku Čikat, kjer imata počitniško vilo, ki jo oddajata, in v njej kotiček, ki popolnoma zadostuje njunim potrebam.
Celotno stanovanje, veliko 4,20 krat 3,60 metra (15,12 kvadratnega metra), sta načrtovala in zasnovala Tea in Marin Dražančić sama – vse sta sestavila, prepleskala in polepila sama. Ker se poleg drugih dejavnosti resno ukvarjata s turizmom in oddajanjem počitniške vile in vsako leto podaljšata sezono, saj ima otok Lošinj veliko potenciala in je zanj precej povpraševanja, sta se za stalno preselila v mesto Mali Lošinj oziroma si ustvarila svoj kotiček za bivanje znotraj vile.
“Sva v bližini gostov, ki so vse bolj zahtevni in s katerimi se res ukvarjava, ne delava po principu predaje ključev in odhoda na celino ali v drugo stanovanje. Če ne bi bila tukaj, ne bi mogla izpolnjevati želja najinih gostov brez poseganja v njihovo zasebnost in intimo, kar imajo gostje radi.”
Vila, ki jo oddajata, je stara hiša v gozdnem parku Čikat iz leta 1950. Ker niso dovoljeni nobeni posegi v njeno zunanjost, kvadraturo ipd., sta prenovila del pritličja, ki je bil nekoč shramba, s teraso in vrtom, na katerem prevladujejo stoletne agave, oleandri in druge sredozemske rastline. Njuno stanovanje ima ločen vhod, svojo teraso, vrt in parkirišče.
“Pri opremljanju stanovanja sva želela funkcionalnost, minimalne stroške in sredozemsko vzdušje z nekaterimi neizogibnimi modernističnimi kosi pohištva in bele tehnike. Nikakor si nisva želela sterilnosti in preobremenjenosti prostora s povsem nepotrebnimi visečimi elementi v kuhinji in napo ter prevladujoče bele barve, ki je običajna in priporočljiva za majhne prostore,” pravi Tea Dražančić.
Stanovanje obsega manjšo kuhinjo, dnevno-spalni del s poševno steno, ločeno kopalnico, teraso in vrt. Prevladujejo bela, bež, rjava in več odtenkov modre, materiali pa so kamen, ploščice in les.
Prostor je dobro izkoriščen, tudi zaradi majhnih trikov, ki sta jih zakonca uporabila. V kuhinji sta se namesto klasičnih zgornjih elementov odločila za police, pod katerimi je LED-osvetlitev. Prostor v kuhinji, kjer je bila prej omarica, odlično služi za mikrovalovno in prenosno pečico z žarom ter skrito prezračevanje, ki je, poudarjata, veliko bolj uporabno in hitreje vpije vse vonjave po kuhanju kot klasična kuhinjska napa.
“Ker poleti običajno kuhava na terasi, sva kupila dva prenosna indukcijska štedilnika, ki povsem zadostita najinim potrebam. Pri enostavnem tlorisu je majhen del kotne stene, na katero se naslanja miza, ključen, saj je s tem dosežena vizualna in fizična globina prostora ter hkrati omogočen dostop do celotne dolžine kuhinjskega dela ter neoviran vstop v kopalnico. Pult uporabljava kot delovni pult, pa tudi za obedovanje, ko vremenske razmere tega ne dopuščajo na terasi. Ker sva ljubitelja teraca, ki je pogost v sredozemskem podnebju, sva vesela, da nama ga je uspelo dobiti točno en dan pred popolnim zaprtjem države in tovarne v Italiji, in sicer od najbolj znanega proizvajalca iz Benetk. Na tleh je laminat v različnih barvah, ker sva želela nekaj drugačnega, bolj igrivega, barve pa se skladajo s celoto,” opisujeta.
Spalni del sestavljata zelo udoben raztegljiv kavč velikosti 160 krat 200 centimetrov in zaboj za odlaganje posteljnine, poleg postelje pa stoji še garderobna omara velikosti 2,20 krat 2 metra ter dve ozki omarici za čevlje. Ker je Tea zbirateljica superg, je zraven polička za škatle narejena iz istih barv kot superge. Na omari pa je dovolj prostora za zelo praktične škatle za shranjevanje.
“Ponosna sva, da sva kopalnico izkoristila do zadnjega milimetra in uporabila še eno starinsko nišo, v katero sva umestila pralni stroj standardnih mer, ventilacijo in električni grelnik vode. Kopalnica ima straniščno školjko standardnih dimenzij z vgradnim kotličkom, prostorno tuš kabino 90 x 90 centimetrov in umivalnik standardnih dimenzij.”
“Keramične gres ploščice so v temnih barvah, ker sva želela poudariti belo armaturo in umivalnike, na tleh pa so bež ploščice. Umivalnik je na podlagi iz siporeksa, obložen s keramiko, tako da je pod njim dovolj prostora za shranjevanje kopalniških pripomočkov, nad umivalnikom pa sta ogledalo v odtenkih ploščic in stenski grelec,” povesta zakonca.
V stanovanje nista vgradila klimatske naprave, ker je ne potrebujeta. Hiša je kamnita in stoji v stoletnem gozdu, 30 metrov od morja, pozimi pa uporabljata prenosne konvekcijske radiatorje. V vili, ki jo oddajata, je klimatska naprava za hlajenje in ogrevanje hiše, načrtujeta pa tudi ogrevanje prek toplotne črpalke, ki je najmanj škodljiva za okolje. Celotna notranjost in zunanjost hiše je pod videonadzorom.
Detajli so tisti, ki naredijo bivalni prostor dom, njunemu stanovanju pa domačnost dajejo detajli, kot so mat teraco ploščice v kuhinji, razsvetljava v morskem slogu, pa tudi ročaji v kuhinji, ki sta jih sama oblikovala in so v barvah morja in lesa. Tu je tudi umetniška fotografija Tejinega moža Marina, akademsko izobraženega fotografa, ki je nastala pred hišo. Marinove umetniške fotografije krasijo domove znanih in neznanih ljudi po vsem svetu.
Kaj je bil pri opremljanju 15 kvadratnih metrov velikega stanovanja največji izziv?
“Najbolj zahtevno je bilo kupovati na slepo, saj je bilo zaradi lockdowna vse zaprto,” povesta brez premisleka. Na začetku sta mislila, da je s 15.000 evrov proračuna nemogoče urediti stanovanje točno tako, kot sta si želela, zdaj pa sta z vsem zadovoljna.
“Odkar sva stanovanje razkazala prijateljem in znancem, nenehno dobivava povpraševanja po projektiranju podobnih in enakih kvadratur, čeprav to ni najina primarna dejavnost. Poleti, pa tudi zgodaj spomladi in jeseni, sva večino časa od jutra do večera na terasi in na vrtu. Ker imajo vhodna vrata stanovanja vgrajeno premično mrežo proti mrčesu, naju prebudijo vonj po gozdu in morju, zvok morja, ki je oddaljeno le 30 metrov od stanovanja, črički in jutranje žvrgolenje ptic. To je neopisljiv in neprecenljiv občutek”.
“Edino, kar nama še manjka, je nekaj moževih slik, za katere čakava, da nama jih vrnejo iz galerij,” zadovoljno pravita zakonca Dražančić, katerih majhno, a funkcionalno stanovanje dokazuje, da je 15 kvadratnih metrov za dve osebi povsem dovolj za stalno bivanje, še posebej, če ima stanovanje teraso ali balkon, prav tako za tiste, ki si želijo počitniški apartma ali garsonjero na morju.
“Žalostno je, da takšnih kvadratur na morju ni na prodaj oziroma so izjemno redke. Za zdaj v svojem 15 kvadratnih metrov velikem stanovanju ne vidiva nobenih slabosti, prednosti pa so številne, od čiščenja do minimalnih komunalnih stroškov. Toplo priporočilo tudi za upokojence,” skleneta Tea in Marin Dražančić iz Malega Lošinja, piše Zadovoljna.hr.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje