''Življenje je kot brskanje po muzeju. Šele pozneje začneš zares vsrkavati to, kar si videl, razmišljati o tem, kaj si doživel, poiskati v knjigi in se spominjati – ker ne moreš sprejeti vsega naenkrat,'' je v nekem intervjuju povedala Audrey Hepburn, ki je umrla na današnji dan, 20. januarja, pred 30 leti. Odlična igralka, ki je postala še večja modna ikona, pa je veliko raje kot o Hollywoodu govorila o nizozemskih mestecih in navadnih ljudeh.
Audrey Hepburn se je rodila v Bruslju v premožni družini z veliko vpliva. Njen oče je bil angleški bankir Joseph Victor Anthony Hepburn – Ruston, mama pa nizozemska baronesa Elle van Heemstra.
Družino, ki se je preselila v London, je pri Audreyjinih 6 letih zapustil oče. Od leta 1935 do leta 1938 je Audrey obiskovala dekliško šolo v Kentu v Angliji. Drugo svetovno vojno je z mamo in dvema polbratoma preživela pri dedku v Arnhemu na Nizozemskem, kjer se je kljub nemški okupaciji in lakoti predano posvečala baletu na tamkajšnjem konservatoriju. V svoji novi knjigi Dutch Girl: Audrey Hepburn and World War II (Nizozemka: Audrey Hepburn in druga svetovna vojna) je avtor Robert Matzen razkril tudi, da se je lepotica z vsem srcem borila proti nacistom. Matzen trdi, da je Hepburnova leta 1944 v Arnhemu delala za nizozemsko odporniško gibanje kot pomočnica zdravnika. Prvi dve leti vojne se je morala bojevati s tem, da je bil njen oče nacistični agent in njena mati pronacistka.
Oskar za Rimske počitnice
Leta 1948 se je preselila v London, kjer se je ob baletu, v katerem ni bila ravno uspešna, ukvarjala še z manekenstvom, poskusila pa se je tudi v igranju. Igralski preboj ji je uspel z gledališko igro Gigi, za katero je leta 1952 prejela gledališko nagrado Theatre World Award za glavno vlogo. Njeno nadarjenost so kmalu opazili v Hollywoodu. Zaslovela je s svojo prvo glavno filmsko vlogo, ko je leta 1953 ob Gregoryju Pecku zaigrala v filmu Rimske počitnice (Roman Holiday).
Z igro je navdušila in zanjo pri 24 letih prejela oskarja, zlati globus in nagrado bafta za najboljšo žensko glavno vlogo. Pozneje je zaigrala še v vrsti filmskih uspešnic, kot so Sabrina (1954), Vojna in mir (1956), Zajtrk pri Tiffanyju (1961), Šarada (1963), Moja draga dama (1964) …
Audrey je veljala tudi za modno ikono, saj je vse, kar je oblekla, postalo priljubljeno in modno. Nežna in elegantna igralka, ki je bila pravo nasprotje bohotnemu lepotnemu idealu Marilyn Monroe, je imela velik, pravzaprav ogromen vpliv na modo. Njen slog, ki je modno brezčasen, so posnemale in še vedno posnemajo vse generacije žensk po svetu. Njen prepoznavni znak so bili široko nabrano krilo, kratka črna oblekica, malce prevelika sončna očala, rutica okrog vratu, hlače do gležnjev in ploščate balerinke.
Pokopana v Švici
Medvojne travme so Audrey spodbudile, da je kot Unicefova ambasadorka miru aktivno delala skoraj 40 let. Z namenom, da podpre Unicefove projekte, je obiskala številne dežele, med drugim Etiopijo, Sudan, Somalijo, Salvador, Honduras, Mehiko, Venezuelo, Ekvador, Bangladeš, Vietnam in Tajsko. Za svoje delo na humanitarnem področju je bila nagrajena s predsedniško medaljo miru. Poročila se je dvakrat (tudi ločila) ter imela dva sinova. Prvič se je poročila leta 1954 z ameriškim igralcem špansko-irskega porekla Melom Ferrerjem. Skupaj sta ostala 14 let ter imela sina Seana. Leta 1969 se je drugič poročila z italijanskim psihiatrom Andreo Dottijem, s katerim je imela drugega sina Luco. Že v 60. letih se je preselila v Švico, kjer je preživela večino časa. Umrla je v 63. letu starosti zaradi raka na črevesju v svoji hiši v kraju Tolochenaz ob Ženevskem jezeru (Švica) in je pokopana na tamkajšnjem krajevnem pokopališču.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!