Mnogo ljudi meni, da lahko z uživanjem nekaterih živil, predvsem rdeče, rumene in oranžne zelenjave in sadja, preprečijo sončne opekline. Ali to drži?
Verjetno ste že slišali, da vas bo uživanje korenja, paradižnika ali druge rumene ali rdeče zelenjave obvarovalo pred sončnimi opeklinami in da se boste lahko, če jih pojeste dovolj, brez skrbi lahko nastavljali soncu.
Takšen mit ne drži, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko, mit pa izvira iz dejstva, da omenjena živila vsebujejo karotenoide in nekatere druge snovi, ki lahko ščitijo kožo pred negativnim delovanjem ultravijolične (UV) svetlobe, ki povzroča sončne opekline in poveča tveganje za razvoj kožnega raka.
Kaj so karotenoidi?
Karotenoide najdemo v plodovih ali koreninah mnogih rastlin, kot so korenje, špinača, paradižnik, rdeča paprika, oranžne buče, marelice … Med najbolj znanimi karotenoidi so betakaroten (najbolj znan vir je korenje), likopen (paradižnik) in lutein (temno zelena zelenjava in jajčni rumenjak). Naše telo jih ne more proizvesti samo, temveč jih v telo vnesemo s hrano.
Betakaroten se v telesu pretvori v vitamin A, ki prispeva k ohranjanju zdrave kože in sluznic, ima pa tudi pomembno vlogo pri ohranjanju vida in delovanju imunskega sistema. Povezujejo ga tudi z uravnavanjem proizvodnje loja in regeneracijo celic. Karotenoidi delujejo tudi kot naravni filtri, ki zmanjšajo prodiranje škodljive UV-svetlobe v kožo, odstranjujejo pa tudi proste radikale, ki v kožnih celicah nastajajo pri izpostavljenosti sončni svetlobi in lahko povzročajo poškodbe celičnih membran in DNK ter pospešujejo procese staranja kože in prispevajo k razvoju kožnih bolezni.
Zelenjava in prehranski dodatki s karotenoidi ne zadostujejo za zaščito
Kot pišejo na Inštitutu za nutricionistiko, snovi v hrani (vključno s karotenoidi) kožo ščitijo pred škodljivimi učinki sonca le v zelo omejenem obsegu.
Kot pravi izredna profesorica na Inštitutu za nutricionistiko dr. Katja Žmitek: “Zaščitni učinki bioaktivnih snovi v živilih nikakor niso dovolj veliki, da bi lahko nadomestili druge preventivne ukrepe za zaščito pred UV-sevanji in niso nadomestilo za kozmetične izdelke za zaščito pred soncem.” Enako pa velja tudi za prehranska dopolnila, čeprav včasih vsebujejo velike odmerke antioksidantov, dodaja.
Zelenjavo kljub temu uživajte. Pojemo je premalo
V nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu so raziskovalci ugotovili, da kar 90 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije ni doseglo priporočenega dnevnega vnosa vsaj 250 g zelenjave. Snovi, ki jih vsebuje zelenjava, so udeležene v vrsti pomembnih funkcij v telesu, zato je pomembno, da v prehrano vključujemo dovolj zelenjave, pa tudi pestro – če je le mogoče, jo izbiramo v različnih barvah.
Nekaj pravil za zaščito kože pred UV-sevanji
Varno sončenje ne obstaja, zato se je poleti soncu med 10. in 17. uro najbolje izogniti. Kadar se že izpostavljate močnemu soncu, kožo vsekakor zaščitite z oblačili ali izdelki z visokim UV-zaščitnim faktorjem (30 ali več), izpostavitev pa omejite na čim krajši čas.
Upoštevajte pravilo čajne žličke. Pri nanašanju krem, olja in gelov z zaščitnimi faktorji je pomembna zadostna količina nanosa: 5 ml oziroma ena čajna žlička na vsako okončino, sprednji in zadnji del telesa ter glavo, pa tudi ponovno nanašanje zaščite po kopanju, močnem potenju, brisanju oziroma vsaki 2 uri.
Upoštevajte pravilo sence: ko je vaša senca krajša od dolžine telesa, poiščite senco ali si jo ustvarite.
Ne sončite se namerno, tudi v solarijih ne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!