V nedavno objavljeni raziskavi, v kateri je sodelovalo več tisoč čistokrvnih in mešanih psov, so znanstveniki poskušali ugotoviti, ali so vedenjske lastnosti štirinožcev res odvisne od njihove pasme.
Posamezne pasme psov večinoma povezujemo z določenimi vedenjskimi vzorci. Ameriški kinološki klub tako denimo borderske ovčarje opisuje kot pametne, ljubeče in energične, medtem naj bi bilo za beagle značilno, da so prijazni, radovedni in veseli. Upoštevajoč novo raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot dva tisoč psov, pa karakter vašega štirinožnega prijatelja morda z njegovo pasmo sploh nima povezave. V povprečju naj bi namreč pasma pojasnila le slabih devet odstotkov vedenjskih razlik med posameznimi psi, kažejo izsledki raziskave, ki je bila objavljena na strani Science.
Kot je pojasnila genetičarka Elinor Karlsson z medicinske univerze Massachusetts Chan v Worcesterju, se je predhodno enostavno domnevalo, da pasma določa vedenje psov, a se tega nikdar ni tudi poskušalo potrdili s pomočjo znanstvene raziskave. V raziskavi iz leta 2019 so se znanstveniki sicer lotili sorodnega vprašanja in so s pomočjo genetike poskušali dokazati, ali obstajajo kolektivne razlike med pasmami. Ugotovili so, da obstajajo določene vedenjske razlike med pudlji in čivavami, a za Karlsson in njeno skupino raziskovalcev to ni bilo dovolj.
Za preučevanje vedenjskih variacij na individualni ravni je ekipa znanstvenikov potrebovala genetske podatke in podatke o vedenju številnih psov. Tako so razvili odprtokodno bazo podatkov Darwinova barka (Darwin’s Ark), kjer je več kot 18 tisoč lastnikov psov izpolnilo anketne vprašalnike o vedenjskih lastnostih in karakterju njihovih štirinožnih družinskih članov. Anketni vprašalnik je vseboval več kot 100 različnih vprašanj o opaznih vedenjskih lastnostih, ki so jih raziskovalci združili v osem vedenjskih faktorjev, vključno s človeško socialnostjo, ki je določala, kako lagodno se pes počuti v človeški bližini, ter poslušnostjo oziroma odzivnostjo na ukaze lastnika.
Raziskovalci so zbrali tudi genski material od 2.155 čistokrvnih in mešanih psov, vključno z genskimi informacijami 1.715 psov iz seznama Darwinove barke. Vključitev psov mešanih pasem je osvetlila predvsem vpliv prednikov na vedenje posameznega štirinožca ter poskrbela za podiranje stereotipov o čistokrvnih psih. Skupina raziskovalcev je podatke o vedenjskih lastnostih in genetiki združila ter poskušala identificirati gene, ki bi bili povezani z določenimi značajskimi lastnostmi. Ugotovili so, da je eden izmed najbolj dednih vedenjskih dejavnikov za pse človeška družabnost ter motorični vzorci, kot sta tuljenje in vračanje.
Evolucijska kinološka biologinja Kathryn Lord, ki je sodelovala v raziskavi, je dejala, da so izsledki raziskave povsem pričakovani. Preden se je v zadnjih nekaj sto letih začela sodobna vzreja psov, so bili psi namreč izbrani za opravljanje specifičnih funkcionalnih vlog, kot sta lov ali čuvanje črede. Danes se te specifike v posameznih pasemskih skupinah še vedno pojavljajo. Psi, ki so bili nekoč namenjeni za čuvanje črede, se tako denimo še vedno z večjo verjetnostjo odzovejo na ukaze oziroma v večji meri izkazujejo interes za igranje.
Kljub temu da posamezne pasme povezujemo z določenimi vedenjskimi lastnostmi, pa vselej ne držijo. Tako recimo večina zlatih prinašalcev res ne tuli, a se nekateri lastniki vseeno soočajo tudi s takšnim ravnanjem. Večina hrtov na vrtu ne bo zakopala svojih igrač, a nekateri so lahko izjeme. Raziskava je tako potrdila, da se posamezne pasme psov sicer res razlikujejo v vedenjskih vzorcih, a tudi znotraj pasemskih skupin obstajajo številne variacije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!