V današnjem digitaliziranem svetu vsakodnevno uporabljamo vrsto različnih krajšav. PDF, USB, JPEG in podobne so znane malodane vsakomur. Ali veste, kaj dejansko pomenijo?
PDF, USB, Wi-Fi, www, url … so krajšave, s katerimi se srečujemo vsakodnevno. Ob njihovi omembi večina ve, za kaj gre, manj pa jih pozna pomen teh krajšav.
Slovenski izrazi za nekatere, kot na primer brezžični prenos podatkov oz. brezžična povezava za kratico WiFi in svetovni splet za kratico www, so ustaljeni tudi v vsakodnevnem jeziku.
Pri uporabi slovenskih izrazov pa večina verjetno ne bi vedela, kaj predstavljajo. Tako bi verjetno malokdo vedel, o čem govorimo, če bi namesto po USB spraševali po univerzalnem serijskem vodilu. Za mnoge krajšave ustaljeni izrazi ne obstajajo in je edini način pretvorbe v slovenščino dobesedni prevod. Med takšnimi je okrajšava JPEG, kar bi v slovenščini zvenelo kot ‘združena skupina fotografskih strokovnjakov’ ali ‘skupina strokovnjakov za fotografske slike’.
Datoteke JPEG so ime dobile po organizaciji Joint Photographic Experts Group, ki je skrbela za razvoj tega standardnega formata za stiskanje in shranjevanje digitalnih slik. Skupina je bila ustanovljena leta 1986 in je sestavljena iz strokovnjakov s področja računalniške grafike, slikovnih kompresijskih tehnik, fotografije in drugih sorodnih področij. Krajšava JPEG tako odraža prispevek in delo skupine strokovnjakov, ki so razvili ta format, in je postalo prepoznavno ime v digitalni fotografiji in računalniški grafiki.
V spodnji tabeli lahko pogledate, kaj pomenijo nekatere najbolj znane digitalne krajšave.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje