Je Zemlja v resnici ravna, oddajniki za brezžična omrežja pa velike mikrovalovne pečice, s katerimi zlikovci segrevajo svet, da povzročajo depresijo, raka in izumiranje čebel? Nas strici iz ozadja nadzorujejo s pomočjo mikročipov, ki so nam jih vstavili s cepivi? Dr. Tomaž Grušovnik, izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, je izdal eseje o teorijah zarot z naslovom Midva ne bova rešila sveta.
Grušovnik v svoji novi zbirki esejev o teorijah zarot Midva ne bova rešila sveta! na duhovit način obravnava vsakdan sodobnega posameznika, ki je poln fantastičnih in perečih zagat in vprašanj, kot so, ali je Zemlja v resnici ravna plošča in ali nas letala res zastrupljajo s kemičnimi sledmi. Pri tem se sprašuje, ali ni nemara resničnost še hujša od tega, kar nam slikajo teorije zarot, in poskuša rešiti uganko, zakaj znanosti v sodobni družbi ne uspe pomiriti dvomov, ki se porajajo okoli novih tehnologij in naravoslovnih teorij.
Tomaž Grušovnik se je pisanja o teorijah zarot, kot je povedal, lotil, ker so te teorije same po sebi zanimive. Že nekaj let ga je k premisleku izzivalo dejstvo, da v času satelitov in mednarodne vesoljske postaje nekateri verjamejo v ravno Zemljo, po drugi strani imamo opraviti tudi s skepticizmom o obstoju podnebnih sprememb. In bolj ko je premišljeval o teh spoznavnih pojavih, bolj se mu je kazalo, da imajo strukturo, ki je v nekih točkah sorodna filozofskemu skepticizmu.
Filozofski skepticizem in teorije zarot
”Bolj sem premišljeval o teh pojavih, o teorijah zarotah, da ljudje verjamejo, da je Zemlja ravna, da nas letala zastrupljajo s kemičnimi sledmi, bolj se mi je kazalo, da imajo neko strukturo, neko obliko, ki je v nekaterih točkah podobna filozofskemu skepticizmu. S tem lahko potrdim filozofijo kot uporaben pripomoček, ki nam pomaga razložiti svet ter pojasniti nenavadne stvari, kot je verjétje v ravno Zemljo, in hkrati pokaže, da je filozofski premislek nekaj, kar lahko živimo. Skepticizem je nekaj kar živimo, nekaj kar me nagovarja vsak dan,” je razlog za pisanje teh esejev o teorijah zarot povedal Gruškovnik.
So starši Nezemljani?
Po besedah urednice Nele Malečkar se je teme lotil ne le na racionalni in filozofski, ampak tudi na čutni ravni, z empatijo do vernikov v teorijo zarote. Izhajal naj bi tudi iz sebe, saj je kot otrok verjel, da sta njegova starša Nezemljana, ki si nadeneta človeški obraz le, ko komunicirata z njim.
”Ja, to je odlično izhodišče. Nikakor ne želim obsojati teoretikov zarot, da so to neumni ljudje. Ne, v resnici mislim, da so teorije zarote posledica neke naše spoznavne zasnove, ki je prisotna v vsakem od nas. V resnici so teorije zarot motivirane. Iz benignih signalov naredimo neko paniko in zgradimo zgodbo. Kot otrok nisem imel samo preganjavice z Nezemljani, ki se da zelo dobro pojasniti ravno s skepticizmom drugih duhov. Razmislite tudi o otroški intuiciji, ko otrok leži v postelji in razmišlja, da so okoli njega sami vesoljci, kako je v resnici podobna tisti Descartovi misli v drugi meditaciji, ko sloni na oknu in gleda ulico ter pravi, kako naj ve, da niso pod temi klobuki in plašči v resnici avtomati, in ne ljudje. Morda so okoli samo avtomati in sem sam v vesolju. Verjetno je tu na delu občutek osamljenosti človeka, ki privre na dan. Gre za reševanje eksistencialnih težav,” je v knjigarni Konzorcij razpravljal filozof ter povedal, da je potem razvijal tudi teorijo o hipohondriji: ”Zagotovo se spomnite bolezni norih krav, ki je bila tam v devetdesetih. Tega me je bilo zelo strah, v tem tudi pišem v knjigi. In čeprav ni bilo možnosti, da bi to bolezen imel ali dobil, sem bil sveto prepričan, da z vsakim koščkom zaužite govedine lahko zbolim. Poskušam pokazati, da je ta strah povezan s strahom pred končnostjo, to paranoično verjetje nosi sorodnosti, tako kot tudi ljubosumje, s teorijami zarot.«
”Mislimo, da lahko teoretika zarot razsvetli znanstvenik. Pomota! Ne more, znanstvenik nima odgovorov za teoretika zarot, podobno kot zdravnik nima odgovora za hipohondra. Karkoli mu reče, ni odgovor. Mislim, da je zadaj neka druga motivacija, neka druga skrb. Ta skrb, ki je v ozadju pri hipohondru, je, da želi potrditev onkraj, ki je onkraj zagotovil. Podobno ljubosumnež in teoretik zarot. Hipohonder želi list, na katerem bo pisalo, da ne bo umrl. Tako ljubosumnež želi potrdilo, da ga partner onkraj meja mogočega ljubi. In teoretik zarot želi zagotovilo, da ima nekdo naš svet pod nadzorom. To je pa v resnici moja druga teorija, da so teorije zarot v resnici tolažba pred hujšo resničnostjo, ki je taka, da seveda nihče nima sveta pod kontrolo. Svet pač drvi, kamor drvi, malo ga usmerjamo z znanostjo, ampak v resnici nihče nima kontrole. Teorije zarot predpostavljajo, da sedimo na nekem avtobusu, ki ga upravlja zloben šofer in pelje proti propadu. Resničnost je hujša, ni šoferja. In ne vemo, kam gremo.«
Zarota s teoretiki zarot
Od česa je potem odvisno, ali boš verjel teorijam zarot? ”Ljudje, ki slabo shajajo z negotovostjo, so veliko bolj dovzetni za teorije zarot. Je pa tudi paradoks, ki iz tega sledi. Ljudje, ki imajo težave sprejeti negotovost v svetu, ti ljudje so potem v resnici zelo dovzetni za manipulacijo. Potem privolimo v neki paradoksni slučaj, ko imamo zaroto s teoretiki zarot. Obstaja zarota manipuliranja javnega mnenja in teoretik zarot ima prav – zarota je, ampak ne glede tega, kar on misli, in ravno zato, kar on misli, da je zaradi tistega.”
V zadnjem delu knjige je tudi zbral “nekaj vidnejših kandidatk za teorijo zarote”: od ravne Zemlje do Bermudskega trikotnika, kemičnih sledi, ki jih puščajo letala, kloniranja, smrti princese Diane, atentata na Ivana Krambergerja, umora Johna F. Kennedyja …
Midva ne bova rešila sveta!
”Teoretikov ne smemo obsojati, saj ima marsikateri v resnici dober namen. Prepričan je, da mora rešit svet. Tako kot tisti mladenič, ki se ga zagotovo spomnite iz januarja 2021 s tistimi rogovi, zgoraj brez, ko so šli protestniki na Kapitol. V intervjuju za ORF se je video, da mladeniču zares bije srce za usodo sveta. On je prepričan, da je treba svet rešiti. Da vsa tehnologija že obstaja, ampak elita samo zlorablja preostale ljudi. V resnici gre za človekoljuben moment. V resnici je tak človek bolj občudovanja vreden kot tisti, ki ne naredi ničesar, saj je temu slednjemu vseeno za svet. Ta teoretik zarot pa je pripravljen tvegati tudi svoje življenje. No, problem je le, da je v zmoti. Zakaj torej tak naslov? Različne motivacije so. Eden je beg pred svobodo, pred odgovornostjo. Torej, če jaz nič ne morem proti tej eliti, če sem nemočen, potem je najbolje, da v miru vržem čevapčiče na žar in pijem pivo ter gledam, kako se ta drama odvija pred mojimi očmi. Lahko si le mislim, ah, čuj, midva itak ne bova nič rešila,” zelo zabavno razmišlja Tomaž Grušovnik.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!