Nova študija je pokazala, da lahko pogosta uporaba družbenih medijev vpliva na razvoj možganov mladostnikov.
Nedavno objavljena študija kaže, da so tisti, ki so pogosteje preverjali svoje profile na družbenih omrežjih, občutljivejši na družbene nagrade in kazni.
“Mladim, ki so pogosto spremljali družbene medije, se možgani spreminjajo tako, da sčasoma postajajo vedno bolj občutljivi na družbeni feedback (povratne informacije drugih članov družbe, op. p.),” je povedala vodilna avtorica študije dr. Eva Telzer, docentka psihologije in nevroznanosti na Univerzi v Severni Karolini v Chapel Hillu. “To pa je podlaga za nadaljnji razvoj možganov v odrasli dobi.”
Eva Telzer in njena ekipa sta preučevali 169 učencev šestega in sedmega razreda osnovne šole na podeželju v Severni Karolini v ZDA, da bi ugotovili, kako navade spremljanja družbenih medijev vplivajo na njihov razvoj. Učenci, ki so bili na začetku raziskave stari 12 ali 13 let, so tri leta poročali o svojem vedenju na družbenih omrežjih in vsako leto opravili funkcionalno magnetnoresonančno slikanje možganov (fMRI), raziskovalci pa so opazovali njihove nevronske odzive na zaslonski prikaz pozitivnega in negativnega družbenega odziva, kot je srečen ali jezen obraz.
V tem obdobju so učenci, ki so poročali o rednejšem spremljanju družbenih medijev, pokazali večjo živčno občutljivost v delu možganov, ki se imenuje amigdala, je dejala Telzer. Pri tistih, ki so bili na družbenih medijih navzoči redkeje, je bila občutljivost teh območij na fMRI manjša.
Preberite še: Slike otrok na družbenih omrežjih: Kdo jih gleda? In kako se oni vidijo sami?
Ni jasno, ali so nevronske spremembe povzročile vedenjske spremembe – na primer povečano anksioznost – ali zasvojenost, je dejala Telzer. “Pomembno je, da ne skrbimo vnaprej,” je dodala. “Študija je pokazala močno povezanost med navadami v družbenih medijih in večjo občutljivostjo na povratne informacije, vendar ne more z gotovostjo trditi, ali eno povzroča drugo,” je dodala.
Prav tako ni jasno, ali je večja občutljivost za družbo dobra ali slaba stvar. “Povečana občutljivost bi lahko vodila do kasnejšega kompulzivnega vedenja v družbenih medijih ali odražala prilagodljivo nevronsko spremembo, ki najstnikom pomaga pri krmarjenju svojega družbenega sveta,” je dejala Telzer.
Najstniki in družbeni mediji
“Družbeni mediji so polni načinov za pridobivanje povratnih informacij od vrstnikov, ali z všečkanjem objave ali kritiko v obliki zlobnega komentarja,” je povedala dr. Neha Chaudhary, zdravnica družbe BeMe Health in psihiatrinja za otroke in mladostnike v Splošni bolnišnici Massachusetts in Medicinski fakulteti Harvard. Chaudhary ni sodelovala v študiji.
Mladostništvo je obdobje, ko se veliko uporabljajo družbeni mediji in hkrati poteka ključni razvoj možganov. Možgani mladostnikov gredo skozi največji razvoj in reorganizacijo, takoj za otroškimi, zato so dovzetnejši za vplive iz okolja.
Kot psihiatrinja za otroke in mladostnike se je Chaudhary pogosto spraševala o vlogi, ki jo imajo družbeni mediji pri razvoju.
“Možno je, da izsledki študije pokažejo, da družbeni mediji spreminjajo možgane mladostnikov, lahko pa so nekateri učenci že doživeli spremembe v razvoju možganov, ki so vodile k večji uporabi družbenih medijev,” je dejala Chaudhary.
Preberite še: Kako razredčiti internetno greznico?
Kako nad navado
Ne glede na to, ali so možganske spremembe v tem primeru kokoš ali jajce, lahko skrbniki z določenimi ukrepi pomagajo najstnikom pri previdnosti uporabe družbenih medijev.
“Ljudi, zlasti mladostnike, močno spodbujam, naj si pogosto vzamejo odmor od uporabe družbenih medijev,” je dejala Chaudhary. “To lahko mladim pomaga vzpostaviti globlje osebne stike, se počutiti prisotnejše in se ločiti od stalnega dotoka informacij o svetu in življenju drugih ljudi, ki pogosto povzročajo anksioznost”, je dejala.
Chaudhary je družinam svetovala, naj k uporabi družbenih medijev pri najstnikih pristopijo v štirih korakih: pomagajo jim oceniti, kako jih uporabljajo, vprašajo se, kako jim družbeni mediji služijo, spodbudijo jih, da opredelijo spremembe, ki jih želijo narediti, in pripravijo načrt, kako to doseči.
“Tudi za mlade, ki radi preživljajo čas na spletu, obstajajo načini, da se ta uporablja brez potencialnih tveganj, ki jih predstavljajo družbeni mediji,” je dodala. “Morda je čas, da poiščete aplikacije in digitalne izkušnje, ki niso povezane z družbenimi mediji, ter premislite, koliko časa preživite na platformah, ob katerih se ne počutite mirni, osveženi in bolje razpoloženi,” je dejala Chaudhary.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!