Menu Item
Znanstveniki ameriške univerze so izumili barvo, ki poleti zgradbo ohranja hladnejšo, pozimi pa toplejšo in tako zniža račune za energijo.
Barva, ki so jo izumili znanstveniki na Univerzi Stanford, deluje tako, da uravnava toploto v zgradbi – poleti jo ohranja hladnejšo in pozimi toplejšo, poroča časnik Newsweek. Uporaba teh barv bi lahko delovala kot alternativa za klimatske naprave in ogrevanje, ki močno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov in tako h globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam.
Študijo o novih barvah so objavili v znanstveni reviji Ameriške akademije za znanost. V njej so zapisali, da so novo barvo testirali v umetnem okolju, ki je posnemalo stanovanjske zgradbe po ZDA. Barvo so nanesli na stene in strehe simuliranih stanovanj in ugotovili, da se je poraba energije za ogrevanje in hlajenje s klimatskimi napravami v njih v enem letu zmanjšala za skoraj 7,5 odstotka.
Poleti hladi zunanjost, pozimi greje notranjost zgradbe
Nove barve so sestavljene iz dveh plasti, od katerih je spodnja sestavljena iz infrardečih odsevnikov z drobci aluminijaste folije, druga, zgornja, pa je izjemno tanka in prozorna in omogoča uporabo nanodelcev v široki paleti barv. Ko svetloba preide v barvno plast, se od spodnje plasti odbije, to pa preprečuje, da bi zgradba absorbirala toploto in jo tako hladi.
Po drugi strani pa, če jo uporabite na notranjih stenah, barva prav z odbijanjem infrardečih (toplotnih) valov preprečuje, da bi toplota uhajala v zidove, in jo zadržuje v prostoru.
Kot so ugotovili, nova barva odbija približno 80 odstotkov visoke srednje infrardeče svetlobe in je v primerjavi z drugimi tovrstnimi barvami do desetkrat učinkovitejša.
Uporabna tudi za tovornjake, vlake …
Barvo, ki so jo izumili na univerzi, je z istim namenom mogoče uporabiti tudi na drugih površinah, na primer tovornjakih ali vlakih, so še sporočili iz Stanforda, kjer zdaj nadaljujejo raziskave, kako čim bolj izboljšati nanos barve na površine.
Barve z nizko emisijo že obstajajo, vendar so večinoma v srebrni ali sivi barvi, zaradi česar so manj estetsko privlačne in s tem manj uporabne. Te iz Stanforda pa so testirali v več odtenkih, med drugim v beli, modri, rdeči, rumeni, zeleni, oranžni, vijoličasti in temnosivi barvi, so zapisali v sporočilu za javnost. V vseh primerih se je barva enako obnesla.
Prispevki o podnebnih spremembah na N1:
Pozeba, moča, suša, toča: nezaščiteni v podnebno krizo
N1 STUDIO: “Do leta 2050 na svetu do 50 milijonov podnebnih beguncev”
Dr. Matjaž Ličer: Naše morje bo vse pogosteje poplavljalo
Dr. Žiga Zaplotnik: Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo
Politika in oportunistično zanikanje znanosti
Robert Swan za N1: Da ne bodo govorili o bedakih iz preteklosti
“Vsakič, ko v mestu pogledate skozi okno, bi morali videti vsaj tri drevesa”
Dramatični posnetki N1: v eni največjih rek blizu nas zmanjkuje vode
Kakšna bo naša prihodnost? Slovenski odgovor prihaja iz Amsterdama
“Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”
Vremenski rekordi: Bomo v Sloveniji sploh še imeli prave zime?
Oblakolog dr. Blaž Gasparini: Pandorina skrinjica geoinženiringa je že odprta
Kako vremenoslovci napovedujejo vreme in katere so najpogostejše zmote
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!