Lani poleti suša in gozdni požari, letos toča, silovit veter in nalivi. Ekstremni vremenski pojavi so vse pogostejši in intenzivnejši, napovedi in opozorila strokovnjakov za podnebne spremembe pa se že kažejo v praksi. "To je nova realnost, ki bo ostala," o skoraj vsakodnevnih neurjih, ki zahtevajo tudi življenja, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Izteka se teden, v katerem so neurja vsak dan besnela vsaj na enem koncu države. Veter, toča in nalivi povzročajo ogromno škode, zahtevala pa so tudi človeško življenje. Močna neurja nas s presledki pestijo že vse od konca junija, obilno deževje pa je maja prineslo poplave in prožilo na stotine zemeljskih plazov.
Ekstremno vreme pa ni omejeno le na Slovenijo, katastrofalne pomladanske poplave so razdejale italijanski pokrajini Emilija Romanja in Marke, orkanski veter in toča pa v teh dneh klestita tudi po Avstriji, Hrvaški in Srbiji. Ne gre pozabiti niti na to, da smo bili pred letom dni v primežu hude suše in obsežnih požarov.
Ekstremni vremenski pojavi so postali nova normalnost, na katero so nas leta opozarjali klimatologi in strokovnjaki s področja podnebnih sprememb. Med njimi tudi priznana klimatologinja in ena najbolj vidnih razlagalk podnebnih sprememb Lučka Kajfež Bogataj, ki pravi, da so vremenski ekstremi po vsem svetu vse pogostejši, trajajo dalj časa in so bolj intenzivni. “Res hude poplave so se pri nas dogajale enkrat na 20 let. Zdaj se to zgodi enkrat na 5 let. To je nova realnost, ki bo ostala,” je povedala za N1.
Da so prav neurja in ekstremni padavinski dogodki v prihodnje največja neposredna grožnja Sloveniji, je pred dvema letoma v intervjuju za rubriko Poglobljeno opozarjal tudi Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.
Klimatologinja razloge za tako pogosta in silovita neurja pripisuje segrevajočemu se ozračju. “Podnebne spremembe ne delujejo tako, da se bo ozračje počasi ogrevalo,” razlaga Kajfež Bogataj. Za burnim vremenskim dogajanjem je namreč energija, ki je je zaradi toplega morja in kopnega na voljo kar nekaj. Vetrovi v višinah in razni dotoki hladnega zraka ob tem delujejo kot sprožilec neviht. “Nekoč, ko sta bila kopno in morje nekoliko hladnejša, so te nevihte v eni uri izzvenele na lokalnem območju. Zdaj pa gredo po celi Sloveniji,” pojasnjuje in poudarja, da toplejše okolje še posebej spodbuja nevihte.
Zakaj so nevihte pogostejše in silovitejše
Poletna neurja nad Slovenijo so letos silovitejša in pogostejša, prav tako pa prizadenejo več koncev države. Razlogi zato se po besedah meteorologa z agencije za okolje Andreja Velkavrha skrivajo v močnem vročinskem valu nad Sredozemljem in južno Evropo. Medtem iznad Atlantika proti srednji Evropi in Alpam priteka hladnejši in vlažnejši zrak, meja teh zračnih mas pa poteka ravno nekje na območju Alp. “Če bi šla vročina bolj proti severu, bi neurja v glavnem nastajala nad Nemčijo ali Poljsko, ker pa je meja med toplejšo in hladnejšo maso nad Alpami, se zadržujejo pri nas,” še pojasni.
Močni nevihtni sistemi pa tako ob pregretem ozračju nad severno Italijo in hladnejšim zrakom iznad Atlantika nastanejo nad južno Švico ali pa nad severno Italijo. Od tam nato nevihte s povprečno hitrostjo 70 do 80 kilometrov na uro z zahodnimi zračnimi tokovi potujejo proti nam in prečkajo severno Italijo, južno Avstrijo, Slovenijo in sever Hrvaške, razlaga Velkavrh. Ker so to razviti nevihtni sistemi in imajo veliko hitrost, prinašajo močne sunke vetra večjim območjem. “To so procesi večjih razsežnosti, niso samo lokalne nevihte, ki smo jim bili priča v preteklosti. Letos vztraja ta vzorec, ki se kar ne poruši,” pojasnjuje vremenoslovec.
“Drobni kamenčki zavlačujejo akcijo”
Opozoril o nevarnosti podnebnih sprememb smo v preteklosti slišali že nešteto, storili pa nismo dovolj. Kot pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ljudje slabe stvari hitro pozabimo, ukrepi za prilagajanje pa niso ne poceni niti prijetni. “Verjetnost, da se nam zgodi nekaj hudega, se je močno povečala, zato rabimo reakcijo,” poudarja klimatologinja.
Pri tem izpostavlja, da bi morala država za posredovanje skupaj zbrati denar in znanje, saj majhne slovenske občine tega enostavno ne zmorejo. “Institucije bi morale biti bolj odločne pri ukrepih. Zdaj bi lahko nad njivami že imeli protitočne mreže,” poudarja.
Za preveliko pasivnost pri reševanju podnebne krize pa je okarala tudi medije. Ti so po njenem mnenju preveč časa dajali prostor ljudem, ki so trdili, da podnebnih sprememb ni. Takšne trditve so ponavljale tudi nekatere politične stranke. “Zakaj bi nekdo ukrepali, če pa so rekli, da podnebnih sprememb ni. To so drobni kamenčki, ki po malem zavlačujejo akcijo,” še pravi Kajfež Bogataj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje