Če bi celotno Saharo prekrili s solarnimi ploščami za proizvodnjo elektrike, bi nepopravljivo škodo naredili pljučem sveta, amazonskemu pragozdu.
Verjetno se je že marsikomu utrnila misel, da bi bilo v boju proti podnebnim spremembam in iskanju čistih virov energije bistro izkoristiti največjo puščavo na svetu – Saharo.
Navsezadnje, kaj pa je tam drugega kot pesek, kamenje in tu in tam kakšna oaza, sonca pa na pretek? Zakaj je torej ne bi prekrili s solarnimi ploščami za proizvodnjo elektrike in dobili skoraj brezplačno ogromne količine energije? Seveda so o tem že razmišljali strokovnjaki. Nemška neprofitna organizacija Desertec, ki se ukvarja z investicijami v proizvodnjo električne energije v puščavah, je izračunala, da bi že sončna elektrarna v velikosti ameriške zvezne države Nova Mehika zadostovala za proizvodnjo električne energije za ves svet. Sahara pa je velika skoraj kot celotne ZDA, torej bi s sončnimi elektrarnami tam lahko pridobivali dovolj električne energije še generacije dolgo.
Toda zakaj ne bi razmišljali širše in s solarnimi ploščami prekrili vso Saharo ali velik del nje, potem pa se “kopali v oceanu poceni čiste energije”? To bi človeško civilizacijo verjetno potisnilo na popolnoma novo raven. Odgovor je, da bi si s tem v resnici naredili medvedjo uslugo.
Pljuča sveta odvisna od puščavskega peska
Znanstveniki že nekaj časa vedo, da je Sahara tesno povezana z amazonskim pragozdom, oddaljenim več kot 4.000 kilometrov, prek Atlantskega oceana. Kako je to mogoče? Povezujejo jo močni vetrovi, ki dvigujejo pesek nad Saharo in ga prenašajo prek Atlantika – vsako leto 182 milijonov ton. Ta pesek pa hrani amazonski pragozd (pa tudi življenje v Atlantiku). Vsebuje namreč veliko fosforja, ki je življenjsko pomemben element.
Če bi torej Saharo prekrili s solarnimi ploščami, bi ohladili saharska tla in povzročili velike podnebne spremembe z nepredvidljivimi posledicami. Drastično bi tudi zmanjšali pretok puščavskega peska čez Atlantik do Amazonije, kar pomeni, da bi pragozd, imenovan pljuča sveta, dobil veliko manj hrane in začel še hitreje umirati (že tako ali tako ga z izsekavanjem hitro zmanjšujemo) in se celo spreminjati v puščavo.
Bo Maroko rešil energetske probleme Evrope?
Kljub temu pa solarne elektrarne v Sahari že postavljajo. Posebej Maroko ima pri tem nadvse ambiciozne načrte, od katerih bi lahko imela korist tudi Evropa. Leta 2016 je v bližini mesta Ouarzazate začela delovati do zdaj največja sončna elektrarna na svetu. Gre za ogromen kompleks ogledal, ki sončno svetlobo usmerja v osrednji stolp s sprejemnikom, polnim tekočine, ki se pod vplivom sončne svetlobe segreva in spreminja v paro za pogon turbin za proizvodnjo električne energije. Na Maroko pa računa tudi EU, ki se je ob ruskem napadu na Ukrajino začela zavedati svoje odvisnosti od ruskega plina in se sedaj iz tega želi izviti. Tako upe polaga v Maroko, iz katerega bi elektriko lahko uvažala prek podmorskih kablov.
Maroko je sicer še v pionirski fazi gradnje sončnih in vetrnih elektrarn, kajti trenutno uvaža kar 90 odstotkov energije, večinoma iz fosilnih goriv. Država pa ima načrt, po katerem bi do leta 2030 iz obnovljivih virov pridobivala več kot polovico potrebne energije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!