Ameriški igralec Tom Cruise je imel glavno vlogo v filmu Vanilla Sky iz leta 2001. Kako je film dobil ime, kaj ima s tem opraviti francoski slikar Claude Monet in kako ta pojav na nebu, ki ste ga zagotovo že kdaj videli, sploh nastane?
V romantičnem znanstvenofantastičnem trilerju Vanilla Sky iz leta 2001 ameriškega režiserja Camerona Crowa gledalec spremlja Davida Aamesa, ki ga je upodobil ameriški igralec Tom Cruise. Aames, ki velja za privlačnega in šarmantnega, živi na videz popolno newyorško življenje, ko pa na rojstnodnevni zabavi spozna Sofio (Penelope Cruz) in se vanjo zaljubi, postane Aames ujet v vrtincu dogodkov in čustvenih popotovanj, ki ga vodijo do spoznanja, kako neprecenljiva je prava ljubezen.
Film Vanilla Sky je remake španskega filma Abre Los Ojos (Odpri oči, op. a.) iz leta 1997 Alejandra Amenábarja, v katerem je Sofio prav tako igrala Penelope Cruz. Ameriška različica filma nosi drugo ime, in kot je za britanski The Guardian pojasnil režiser Crowe, ime filma izhaja iz vzdevka, ki ga je David Aames dal naslikanim oblakom na umetnini, imenovani The Seine at Argenteuil francoskega impresionista Clauda Moneta, ki mu jo je zapustila mati. Ko ga Sofia v filmu vpraša, kdo je naslikal oljno sliko, ji David odvrne, da gre za Monetovo delo. “Njegov čopič je naslikal vaniljevo nebo,” je v trenutku dodal.
In prav vaniljevo nebo ima v filmu močan simbolni pomen. “To nebo se pozneje vrne in pomaga Davidu spoznati, kdo v resnici je. Naslov se je vedno zdel pravi za naš remake. Vaniljevo nebo je občutek, stanje duha, sanje o življenju, ki morda dejansko obstaja, morda pa tudi ne,” je za Guardian med drugim pojasnil režiser Crowe.
Kako je videti vaniljevo nebo in zakaj nastane?
Verjetno ste že kdaj občudovali lepoto pastelnih barv, ki ob priložnosti obarvajo nebo. Prizor je tako lep, da ga marsikdo tudi fotografira. Pojava, ko se nebo nad nami obarva v čudovito simfonijo odtenkov rožnate, bele, modre, rumene ali oranžne, se je prav zaradi filma iz leta 2001 oprijelo ime Vanilla sky (vaniljevo nebo, op. a.).
Ta izraz v meteorologiji sicer ne obstaja, je za N1 pojasnil meteorolog agencije za okolje (Arso) Brane Gregorčič. Da je nebo včasih obarvano bolj rumenkasto, drugič bolj rdečkasto, je posledica različne dolžine poti svetlobe skozi atmosfero.
“Če Zemlja ne bi imela atmosfere, bi bilo nebo črno. Zemljina atmosfera ima namreč to lastnost, da molekule in delci v zraku sipajo sončno svetlobo, ki pa se, odvisno od njene valovne dolžine, sipa bolj ali manj. Če sončna svetloba pada relativno navpično na Zemljo, vidimo nebo kot modre barve. Ko pa pride Sonce tik nad obzorje, je pot sončnih žarkov skozi ozračje poševna in zato bistveno daljša. Ker se modra svetloba sipa najbolj, se na poti do opazovalca že razgubi, zato do nas pride samo še rumenkasta oziroma rdečkasta svetloba. Gre za optični pojav v atmosferi,” je pojasnil Gregorčič.
Ob tem velja dodati, da letni čas pri tem pojavu nima vpliva in da so za njegov nastanek pomembnejše vremenske razmere.
Remake boljši od originala?
Gregorčič ob tem priporoča ogled filma. “Ker je zelo zanimiv, čeprav je remake španskega filma, a po mojem mnenju je Cameron Crowe, ki je moj priljubljeni režiser, posnel boljšo verzijo. Redko so remaki boljši od originala, vendar se mi zdi, da je to eden tistih. Od Camerona Crowa še bolj priporočam ogled filma Almost famous (Skoraj popularni, op. a.) iz leta 2000,” je za N1 še poudaril Arsov vremenoslovec Gregorčič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje