Kaj nas čaka zjutraj, če žabe glasno kvakajo zvečer?

Foto: PROFIMEDIA

Danes je vremenska napoved dosegljiva zgolj z enim klikom na splet, a v preteklosti so se morali ljudje znajti drugače. Kako vse so se?

Včasih so bili ljudje še bolj odvisni od vremena kot danes. Za kmete, ribiče, mornarje in pastirje je bilo ključno, da so vedeli, kakšno vreme jih čaka naslednji dan.

Zanašali so se lahko le na ljudske modrosti, ki so temeljile na stoletja trajajočih opazovanjih vremena in naravnih pojavov. Denimo: god svetnikov je naznanjal menjavo letnega časa, začetek nečesa novega, torej.

V Sloveniji je med bolj poznanimi zagotovo “uscana Zofka”, ki je 15. maja. Ljudski pregovor pa pravi: “Če Zofija zemljo poškropi, vreme poleti prida ni.” Nekaj dni prej godujejo ledeni možje, ki po ljudskem izročilu prinašajo hladne dni in deževje sredi maja. Za svetega Valentina, ki goduje 14. februarja, pravijo, da ima ključe od korenin, sveti Martin pa “led razbija, če ga pa ni, ga pa naredi”.

Pomembni so bili tudi datumi od praznika svete Lucije (13. december) pa do božiča. Pregovor pravi: “Dnevi od Lucije do božičnega dne vreme vseh mesecev oznane.” Če 19. decembra na primer na nebu jasno opazite rimsko cesto, ki svetlo žari, si lahko nadejamo dobre letine. Zelen božič pa napoveduje belo veliko noč.

Ne zgolj na datume, vremenske spremembe je napovedovalo tudi vedenje živali, oblike oblakov in spremembe barv na nebu. Če se nebo zvečer obarva v rdečkasto, lahko naslednji dan pričakujemo lepo vreme. Ali pa: če so ljudje zvečer slišali, da žabe glasno kvakajo, so naslednji dan pričakovali drž. Podobno velja lastovke, če letajo nizko. Ali pse, če lajajo glasneje.

Slabo vreme in deževje napoveduje tudi bodeča neža, ki zapira svoje cvetove. Obilna letina lešnikov in orehov pa po ljudskih izročilih prinašo hudo zimo.