Kaj so astronomi videli nad Luno?

Skupina raziskovalcev z Glavnega astronomskega observatorija Nacionalne akademije znanosti Ukrajine je objavila poročilo, v katerem opisuje opazovanja neznanih objektov v bližini Lune.

Astonomi pod vodstvom astrofizika Borisa E. Žilajeva naj bi več kot 20 nepojasnjenih objektov, nekateri pa naj bi bili veliki več deset kilometrov, gibali naj bi se z več kilometri na sekundo, raziskovalci pa celo domnevajo, da bi Luna lahko služila kot njihova baza.

Posnetke so pridobili z visokohitrostno kamero, nameščeno na teleskopu, in v njih prepoznali več kot 20 objektov, ki jih niso znali pojasniti.

O ugotovitvah so med drugim poročali tudi tuji mediji.

Dve vrsti neznanih objektov

Raziskovalci opažene pojave delijo v dve skupini.

Prva skupina so tako imenovani atmosferski objekti, ki so se na posnetkih pojavljali kot kratkotrajni svetlobni bliski in naj bi bili navidezno skoraj nepremični.

Druga skupina pa so, kot jih imenujejo, "kontinentalni" objekti, za katere avtorji domnevajo, da se premikajo tik nad Luninim površjem.

Nekateri naj bi bili diskaste oblike s premerom med približno 25 in 40 kilometri, drugi pa naj bi imeli obliko torusa oziroma obroča.

Po njihovih izračunih so se gibali s hitrostjo med 6 in 11 kilometri na sekundo.

Eden od najbolj odmevnih zaključkov raziskovalcev je, da bi lahko takšni objekti predstavljali tehnološko napredno civilizacijo.

"Menimo, da Luna služi kot baza za NLP," so zapisali avtorji poročila.

Dodali so celo, da bi lahko takšni objekti Zemljo dosegli v približno 20 minutah.

Znanstvena srenja ostaja večinoma skeptična

Številni strokovnjaki opozarjajo, da za tako drzne sklepe za zdaj ni dovolj dokazov.

Objava namreč ni prestala običajnega postopka strokovne recenzije, saj ni bila objavljena v recenzirani znanstveni reviji, temveč kot predobjava (preprint) na spletni strani observatorija.

To pomeni, da je ni pregledala skupina neodvisnih strokovnjakov, kot je običajno pri pomembnejših znanstvenih odkritjih.

Poleg tega raziskovalci po mnenju številnih strokovnjakov niso pokazali, da opaženi objekti res ležijo v bližini Lune.

S posnetkov enega samega teleskopa praviloma ni mogoče neposredno določiti njegove razdalje. In če razdalje ne poznamo zanesljivo, tudi izračuni velikosti in hitrosti postanejo zelo negotovi.

Majhen predmet, ki bi bil blizu teleskopa – denimo ptica, žuželka, satelit ali optični odsev –, lahko na posnetku ustvari zelo podoben vtis kot mnogo večji objekt v bližini Lune.

Šele če je razdalja zanesljivo določena, je mogoče sklepati o njegovi dejanski velikosti.

To ni prvi sporni članek ukrajinskih astronomov

Skupina ukrajinskih raziskovalcev, ki jih je takrat prav tako vodil Žilajev, je že leta 2022 objavila poročilo o nepojasnjenih zračnih pojavih nad Ukrajino.

Takrat so poročali o temnih objektih, ki naj bi leteli z izjemno velikimi hitrostmi.

Toda Nacionalna akademija znanosti Ukrajine je kmalu zatem sporočila, da poročilo vsebuje pomembne metodološke napake, predvsem pri določanju razdalj do opaženih objektov, zato ga je označila za znanstveno neustreznega.

Kaj so torej astronomi videli?

Na to vprašanje za zdaj ni odgovora.

Poročilo kaže, da so astronomi na posnetkih res zaznali pojave, ki jih niso znali takoj pojasniti.

V znanosti takšne pojave označujejo kot UAP (Unidentified Aerial Phenomena oziroma neidentificirani ali neznani zračni pojavi, NZP), kar pa še ne pomeni, da gre za nezemeljska plovila.

Ali so ukrajinski astronomi v resnici opazovali optične učinke, bližnje objekte, neznan naravni pojav ali kaj povsem drugega, bo mogoče ugotoviti šele z dodatnimi opazovanji in neodvisnimi analizami.

Za zdaj zato raziskava odpira predvsem vprašanja, odgovorov pa ponuja precej manj.