Šutarjev zakon "ima nekatere pozitivne učinke", a ni dosegel želenega cilja

V nedeljo, 25. oktobra, bo minilo natanko eno leto, odkar je v nočnih urah pred diskoteko v Novem mestu po fizičnem obračunu življenje izgubil Novomeščan Aleš Šutar. Njegova tragična smrt je močno pretresla slovensko javnost, predvsem pa lokalno skupnost. Šutarjeva smrt je bila po mnenju mnogih prebivalcev Novega mesta kaplja čez rob, ki je sledila daljšemu obdobju opozarjanja lokalnih skupnosti o močnem poslabšanju varnostnih razmer na jugovzhodu države.

Tri dni po smrti priljubljenega Acota, kot so mu rekli domačini, je novomeški župan Gregor Macedoni sklical sejo mestnega sveta zaradi zaostrene varnostne situacije v tem delu države. Na sejo so prišli tudi takratni predsednik vlade Robert Golob, pristojni ministri, predstavniki sodstva, tožilstva in policije. Na trgu pred mestno hišo pa se je zbrala množica več kot 10.000 razjarjenih protestnikov, ki so od vlade zahtevali ukrepe za zajezitev nasilja in kriminalitete.

Nekdanji premier Golob je takrat poudaril, da slovenska kaznovalna zakonodaja in državni aparat takrat nista bila kos, "da bi se učinkovito spopadla z nasiljem", zaradi tega je vlada pripravila ukrepe. Skupaj z ministri je takrat predstavil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki ga je vlada po premierjevih besedah poimenovala kar Šutarjev zakon.

"Zato, da ne bomo nikoli pozabili, kaj je bila tista točka preloma, ki je celo državo prisilila, da se do nasilja začne obnašati drugače," je pred slabim letom dni poudaril Golob in dodal, da si želi, da smrt Aleša Šutarja ni bila zaman.

Šutarjev zakon naj bi uvedel ukrepe za učinkovitejše zagotavljanje varnosti, posegal pa je na področja varnosti, kazenske in socialne politike. Vlada je zakonski predlog potrdila 6. novembra, državni zbor pa ga je skupaj z nekaterimi amandmaji sprejel 17. novembra, čeprav je bil zaradi hitre obravnave in nekaterih spornih določil deležen kar precej kritik dela strokovne javnosti.

Ob skorajšnji obletnici smrti Aleša Šutarja smo preverili, kako uspešni in učinkoviti so bili ukrepi, ki jih je prinesel Šutarjev zakon.

Nekateri deli zakona učinkoviti, drugi pa ne

Sredi avgusta letos se je vlada Janeza Janše seznanila s poročilom ministrstva za notranje zadeve in policije o učinkih in težavah pri izvajanju Šutarjevega zakona. Tako je iz poročila, ki je pod drobnogled izvajanja zakona vzelo trimesečno obdobje od 28. februarja do 31. maja letos, mogoče prebrati, da so se določbe zakona v določenih segmentih izkazale kot učinkoviti, na drugi strani pa so se pojavile nekatere težave pri izvajanju zakona.

Ministrstvo za notranje zadeve v poročilu navaja, da se je kot učinkovita izkazala obravnava tatvin in poškodovanj stvari manjše vrednosti v prekrškovnem postopku namesto v kazenskem. Po njihovih besedah takšen način obravnave omogoča hitrejše ukrepanje in sankcioniranje storilcev, posledično pa bolj razbremenjuje kazensko področje, vendar na drugi strani takšna prekvalifikacija v praksi pomeni večjo obremenitev prekrškovnih organov, torej policije.

Iz poročila je tako tudi razvidno, da se je število obravnavanih kaznivih dejanj majhne tatvine po navedbah MNZ v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za kar 96,8 odstotka, poškodovanja tuje lastnine pa za 44,2 odstotka. Ob tem je seveda treba poudariti, da zmanjšanje izhaja predvsem iz dejstva, da se tovrstni primeri po Šutarjevem zakonu obravnavajo kot prekršek in ne več kot kaznivo dejanje. Policija je namreč med koncem februarja in maja letos evidentirala kar 2.976 prekrškovnih obravnav tatvin in 655 prekrškov poškodovanja stvari. Zaradi pregona po uradni dolžnosti se je povečalo tudi število obravnavanih kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe.

Pri uporabi novih strožjih represivnih pooblastil pa je bila njihova uporaba v praksi nekoliko bolj zadržana. Organi pregona so v tem času vzpostavili tri varnostno tvegana območja – okolico ljubljanske Metelkove ter naselji Brezje - Žabjak in Dobruška vas –, kjer so novomeški policisti izvedli štiri varnostne akcije s preverjanjem identitete in poostrenim nadzorom prometa.

V tem obdobju je policija enkrat samkrat uporabila pooblastilo za vstop in pregled tujega stanovanja, pri čemer so zasegli predelano zračno pištolo. Dvakrat so odredili ukrep odstranitve osebe iz gostinskega lokala, ukrepa začasnega zaprtja lokala in prepovedi približevanja v tem času niso uporabili niti enkrat.

Sodišča izdala več tisoč sklepov o zavržbi kazenskih ovadb

Kljub statistični razbremenitvi sodišč pa poročilo v trimesečnem obdobju razkriva tudi nekatere negativne učinke zakona v praksi. Kot opozarja policija, je prenos manjših tatvin v prekrške "legaliziral preprodajo, prodajo in posest ukradenih predmetov", saj kaznivo dejanje prikrivanja pogojuje kaznivost za predmete, pridobljene s kaznivimi dejanji ne pa tudi s prekrškom tatvine.

Ob tem opozarjajo tudi na veliko birokratsko obremenitev prekrškovnih organov v policiji – zaradi spremembe zakonodaje so namreč sodišča izdala "več tisoč sklepov o zavržbi kazenskih ovadb oziroma sklepov o ustavitvi kazenskih postopkov".

Policija v poročilu izpostavlja tudi procesne ovire pri preiskovanju. Opozarjajo, da določbe zakona o prekrških niso primerne za posebnosti v kaznovalnem postopku in policistom ne omogočajo odvzema primerjalnih vzorcev za potrebe preiskave. Prav tako imajo obravnave prekrškov namesto kaznivih dejanj za posledico oteženo pridobivanje podatkov o osumljenih osebah iz tujine, saj mednarodni akti izmenjavo podatkov večinoma omogočajo za kazniva dejanja.

"Glavna ovira za izboljšanje stanja je počasno delovanje pravosodja"

Za dodatna pojasnila o učinkovitosti Šutarjevega zakona smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve in policijo. Po navedbah MNZ ima ZNUZJV nekatere pozitivne učinke, med njimi varnostno tvegana območja, pooblastilo za vstop in pregled tujega stanovanja zaradi zasega strelnega orožja, vendar pa zakon "ni dosegel želenega cilja", saj se varnostna problematika ne izboljšuje.

"Glavna ovira za izboljšanje stanja je počasno delovanje pravosodja. Policija svoje naloge izvršuje, tožilstvo in sodišče pa, žal, ne reagirata takoj. Tako za storilce povratnike ni odrejen pripor, kazenski postopek zoper storilce teče več let," so na ministrstvu navedli za N1. Ob tem poudarjajo, da zakon ne more zaživeti, "če ne delujejo vsi deležniki usklajeno".

V zakonu je navedeno obvezno poročanje vladi o izvrševanju določb zakona do 31. decembra letos. Zato nas je zanimalo, ali ministrstvo za notranje zadeve predvideva podaljšanje teh ukrepov ali morda novelacijo zakonodaje.

"Vlada zaenkrat tega roka ni podaljšala. Glede na zadnje srečanje z župani vseh občin, ki se srečujejo s to problematiko v Novem mestu, bo treba zakon v določenih delih novelirati, vsekakor pa zahtevati, da se pravosodje glede na perečo varnostno problematiko odziva hitro. Prav tako pa se morajo vključiti še ostali deležniki, na kar povsem upravičeno opozarjajo župani teh občin," so izpostavili na MNZ.

Na Generalni policijski upravi (GPU) so za N1 pojasnili, da policija na terenu ugotavlja, da je na področju splošnih nalog in javnega reda in miru situacija po sprejetju zakona "ugodnejša". V prvih devetih mesecih letos so na področju kršitev javnega reda in miru zaznali izrazito zmanjšanje, in sicer za skoraj 21 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za območja jugovzhodne Slovenije tako v splošnem ocenjujejo, "da so se razmere izboljšale in da je stopnja varnosti višja kot v preteklih letih".

Povsem drugačna pa je slika na področju premoženjskih deliktov, kjer je bil eden izmed glavnih ciljev Šutarjevega zakona prav hitrejša obravnava tatvin manjše vrednosti. Pri pregledu tako kaznivih dejanj kot prekrškov je policija od začetka januarja do konca septembra letos evidentirala kar 16.631 premoženjskih zadev. V enakem obdobju lani jih je bilo 12.619, kar pomeni povečanje za 31,8 odstotka. Na GPU takšen skok pojasnjujejo zaradi spremembe zakonodaje.

"Pri tem je treba povedati, da so prekrški pregonljivi po uradni dolžnosti (ex-offo), medtem ko je pri obravnavi kaznivih dejanj treba pridobiti predlog za pregon s strani oškodovanca, saj v nasprotnem primeru policija ni obravnavala prepovedanega ravnanja. (…) Ob tem je treba upoštevati, da povečanje skupnega števila zadev ne odraža zgolj sprememb v pojavnosti tovrstnih ravnanj, temveč tudi vpliv nove zakonske ureditve, ki je del ravnanj kazenskopravne sfere v hitrejše prekrškovne postopke," so navedli v odgovoru na naša novinarska vprašanja.

Policija: Dolgoročnih varnostnih razmer ni mogoče izboljševati le z represivnimi ukrepi

Po mnenju policije je uvedba hitrejšega prekrškovnega postopka sicer omogočila hitrejše ukrepanje in neposrednejše sankcioniranje storilcev. Ob tem navajajo tudi nekatere pozitivne učinke Šutarjevega zakona, med drugim izpostavljajo upad tatvin goriva na bencinskih črpalkah, razbremenitev kriminalistov, ki se lahko zdaj v večji meri posvečajo "zahtevnejšim oblikam kriminalitete".

Kljub temu na policiji priznavajo, da praksa že odpira vprašanja o dolgoročnem preventivnem učinku nove ureditve, "zlasti pri obravnavi mladoletnih storilcev in zaradi omejenih možnosti uporabe nekaterih preiskovalnih ukrepov v prekrškovnih postopkih". Čeprav hitrejši postopki po njihovih navedbah prispevajo k hitrejšemu odzivanju, bo za zanesljivo oceno vpliva zakona na povratništvo in odvračanje od kršitev potrebno daljše obdobje spremljanja.

"Prav tako se kaže, da dolgoročnih varnostnih razmer ni mogoče izboljševati zgolj z represivnimi ukrepi, temveč predvsem s pravočasnim odkrivanjem tveganj, preventivnim delom in usklajenim delovanjem vseh pristojnih institucij. Ključni dejavniki ostajajo učinkovito preventivno delo, medinstitucionalno sodelovanje, prisotnost policije na terenu ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje ob zaznanih varnostnih tveganjih," so še navedli za N1.

Tatvine kmalu ponovno med kaznivimi dejanji

V zakon je sicer že poseglo tudi vrhovno sodišče, ki je sredi septembra zahtevalo oceno ustavnosti 12. člena zakona, ki določa, da se kazniva dejanja tatvin majhne vrednosti prekvalificirajo v prekrške. Vrhovno sodišče je namreč ocenilo, da ta določba predstavlja anomalijo pravnega reda in je v nasprotju z ustavo.

Po mnenju vrhovnih sodnikov je namreč zakonodajalec s prekvalifikacijo zabrisal jasno ločnico med kaznivim dejanjem in prekrškom ter ustvaril neenakosti pri sankcioniranju. Odločitvi vrhovnega sodišča je nedavno prikimala tudi vlada, ki ocenjuje, da ureditev v 12. členu ni ustrezna. Vlada bo tako pripravila novelo zakona, po kateri bo tatvina znova uvrščena med kazniva dejanja.