Lahko gorovja na našem planetu sežejo višje kot trenutno najvišja gorovja? Ali je Mount Everest vseskozi najvišja gora?
Za najvišjo goro na svetu velja Mount Everest, katerega vrh sega 8.848,66 metra nad morsko gladino.
Ne smemo pa pozabiti havajske gore Mauna Kee, ki sicer nad morsko gladino sega le do višine 4.207 metrov, vendar bi, če ne bi bilo oceana, od vznožja do vrha namerili kar 9.330 metrov. Obe gori sta skorajda palčka v primerjavi z ogromnim vulkanom Olympus Mons na Marsu, ki je videti kot nekakšen ogromen mozolj, katerega vrh leži nad tanko atmosfero rdečega planeta, kar 25 kilometrov nad površjem.
Ni natančno znano, ali je v pretekli zgodovini na Zemlji obstajalo gorovje, ki bi se lahko primerjalo s Himalajo in Mount Everestom, čeprav nekateri geologi menijo, da bi lahko gorovje, ki je bilo predhodnik današnjemu Skandinavskemu gorovju v Evropi, in Apalači v Ameriki nekoč segala do podobnih višin – približno 10.000 metrov.
Dva dejavnika, ki goram preprečujeta rast
Zakaj na Zemlji, ki je veliko večja od Marsa, gore ne segajo tudi višje? Najprej moramo vedeti, kako gorovja na našem planetu sploh nastajajo.
Če močno skrajšamo razlago, lahko zapišemo, da gore rastejo zaradi močnih tektonskih sil (gubanja zemeljskega površja zaradi izpodrivanja tektonskih plošč) in vulkanskih izbruhov. Vendar pa temu “siljenju navzgor”, ki poteka zelo počasi, uspešno nasprotujeta dva dejavnika – erozija in gravitacija. Ta preprečujeta, da bi zemeljske gore dosegle še večje višine, piše portal yourweather.co.uk.
Erozijo (dolbenje, razjedanje) gora povzročajo veter, padavine in ledeniki. Ti sčasoma obrusijo vrhove gora, ki rastejo počasneje, kot jih erozija niža. Druga sila je gravitacija, ki sili vse stvari na Zemlji, da “padajo” ali težijo k njenemu središču. Visoke gore so namreč običajno tudi zelo velike in temu primerno težke, kar upočasnjuje njihovo rast.
Znanstveniki so tako postavili hipotezo, da je višina, do katere lahko zrastejo gore na Zemlji, 15.000 metrov. V zvezi s tem obstajajo številne študije, ki pa poudarjajo, da je izračun težko narediti, saj je treba upoštevati tektonske sile, erozijo, pa tudi razdrobljenost kamnin, naklone pobočij, vrste kamnin in lokalno podnebje. Poleg tega bi bilo za nastanek tako visokega gorovja potrebnih na milijone in milijone let. Res je tudi, da Himalaja in Alpe rastejo tudi danes, vendar rastejo veliko počasneje od hitrosti erozije, tako da maksimalne višine njihovi vrhovi verjetno nikoli ne bodo dosegli. Ni pa izključeno, da bodo daleč v prihodnosti maksimalno višino dosegla danes še neobstoječa gorovja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!