Naš planet je priča množičnim izumiranjem živalskih vrst, kakršnih človeštvo doslej še ni doživelo. A ne gre le za izumrtje živih bitij, po zadnjih raziskavah sodeč, so najbolj ogrožene prav vrste z edinstvenimi fizičnimi oblikami in strukturami.
Izumiranje živalskih vrst je po besedah strokovnjakov daleč najbolj izrazito pri vrstah z edinstvenimi fizičnimi atributi in ekološkimi prilagoditvami.
Med vrstami, ki izumirajo s svetlobno hitrostjo, so tudi ptice. Po raziskavi sodeč, morfološko raznolike ptice izumirajo precej hitreje. Torej vrste ptic, ki imajo edinstveno, nenadomestljivo vlogo v svojem življenjskem okolju. Gre za ptičje vrste, ki so najbolj prepoznavne po svojih fizičnih in anatomskih atributih, kot so flamingi, kljunači in kljunorožci. Vrste ptic, brez katerih ekosistem ne more normalno delovati, saj s svojim obstojem predstavljajo nenadomestljivo vez z naravo.
Avtorica nedavne študije o izumiranju živalskih vrst, Emma Hughes, je vrsto let raziskovala morfološke značilnosti ptic. Po podatkih raziskave gre za zmanjševanje biodiverzitete na globalni ravni v smeri homogenizacije oziroma zmanjševanja pestrosti pernatih vrst. Hkrati se filogenetska raznolikost med vrstami, za katere je bilo najmanj verjetno, da bodo izumrle, ni zmanjšala.
Najbolj ogrožena Himalaja
V sklopu študije so naredili tudi raziskavo, katere geografske regije bodo podnebne spremembe najbolj prizadele. Do podatkov so prišli prav s pomočjo ptic. Ugotovili so, da se v kar 12 od 14 preiskovanih regij vrste hitreje morfološko homogenizirajo. ”Največje je tveganje v Himalaji in v njeni okolici, zato gre pričakovati veliko zmanjšanje biodiverzitete na tem območju,” pojasnjuje dr. Hughes, ki verjame, da je dogajanje posledica pomanjkanja jastrebov, najbolj ranljive skupine ptic. Jastrebi, kot veliki mrhovinarji, zagotavljajo vitalne ekosistemske storitve z odstranjevanjem razpadajočih trupel, kar bi sicer lahko povečalo neposredni prenos nalezljivih bolezni in povečalo populacijo oportunističnih mrhovinarjev, kakršni so psi, podgane itd., ki širijo steklino in kugo. Prav tako je tveganje visoko na tropskih otočjih, kakršni so Havaji.
Študija je tudi ugotovila, da na ogroženost močno vpliva velikost telesa, zato se velikanski noji in mali kolibriji soočajo s povečanim tveganjem izumrtja. ”Našli smo trdne dokaze, ki podpirajo hipotezo, da bodo največje in najmanjše vrsti verjetno najbolj v nevarnosti,” zaključuje raziskovalka ptic na Univerzi v Sheffieldu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!