Mednarodni dan maternega jezika se 21. februarja obeležuje od leta 2000 in spodbuja mir in večjezičnost, piše na Unescovi strani. Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente z univerze v Daki, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.
Mednarodni dan maternih jezikov je razglasila Generalna konferenca Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) v novembru 1999, prvič pa smo ga praznovali 21. februarja 2000. 16. maja 2009 pa je Generalna skupščina Združenih narodov v eni od resolucij države članice pozvala, naj spodbujajo ohranjanje in zaščito vseh jezikov, ki jih govorijo narodi po vsem svetu. V isti resoluciji je Generalna skupščina razglasila leto 2008 za mednarodno leto jezikov. V letu 2023 je mednarodni dan maternega jezika posvečen večjezičnosti v izobraževanju.
Mednarodni dan materinščine se praznuje vsako leto od leta 2000. Namen praznovanja je spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter večjezičnosti. Tema letošnjega dneva materinščine je večjezično izobraževanje.
Večjezično izobraževanje, ki temelji na maternem jeziku, olajšuje dostop do učenja in vključevanje v učenje skupinam prebivalstva, ki govorijo nedominantne jezike, jezike manjšin in avtohtone jezike. Na dogodku, ki ga danes, 21. februarja, organizira Unesco, bodo razpravljali o potencialu večjezičnosti za preoblikovanje izobraževanja z vidika vseživljenjskega učenja v različnih kontekstih, piše na strani Unesca, ki pa je dostopen le v 7 svetovnih, torej tudi maternih jezikih.
Kaj je materinščina?
Materinščina je jezik, ki se ga najprej naučimo, smo nanj čustveno navezani, v njem se tudi znamo najbolj izražati, skratka je naš prvi jezik. ”Koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu, si jezikoslovci niso ravno enotni: ocene so med 4.000 in 10.000, in pri tem narečja nikakor niso upoštevana. Nekateri jeziki so materinščina za petdeset ali več milijonov ljudi (npr. kitajščina, španščina, angleščina, hindijščina, arabščina, portugalščina, bengalščina, ruščina, japonščina itd.), drugi jeziki – kot npr. slovenščina – so materinščina manjšega števila govorcev, prav vse materinščine, ne glede na število govorcev, pa so enakovredne in enako dragocene. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica,” piše na Statističnem uradu Republike Slovenije.
Slovenščina, italijanščina, madžarščina
V Sloveniji je seveda uradni jezik slovenščina, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, pa še italijanščina in madžarščina. Veliko ljudi pa ima seveda drug materni jezik – od hrvaščine, srbščine, albanščine … Tako da lahko zaključimo, da univerzalna pravica do šolanja na maternem jeziku nikoli ni popolnoma uresničljiva, ker države ne morejo organizirati šolanja v vseh jezikih. Materinščino seveda lahko izražamo tudi v znakovnem jeziku.
In kateri jezik je materni jezik največ ljudi na svetu? Morda je angleščina ”svetovni” jezik, a največ ljudi ima za materni jezik mandarinščino, ki jo govorijo na Kitajskem. Sledijo angleščina, španščina, arabščina, francoščina, perzijščina, nemščina, ruščina … Mimogrede – na svetu je 7.106 živih jezikov, čeprav večina govori o številki 6.500, je pa res, da jih je vsaj 1.500 močno ogroženih, saj jih govori zelo malo ljudi.
Glavne letošnje teme Unesca
Kot smo že povedali. je letos poudarek na večjezičnem izobraževanju in razprave bodo temeljile na naslednjih treh medsebojno povezanih temah:
- Krepitev večjezičnega izobraževanja kot nuje za preoblikovanje izobraževanja v večjezičnem kontekstu od predšolske vzgoje in naprej.
- Podpiranje učenja z večjezičnim izobraževanjem in večjezičnostjo v naših hitro spreminjajočih se globalnih kontekstih in v kriznih situacijah, vključno z izrednimi razmerami.
- Oživljanje jezikov, ki izginjajo ali jim grozi izumrtje.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
