Srbkinja Dijana Stevanović je bila svoj čas osebna frizerka in varnostnica nekdanjega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Kako se je znašla v Libiji in kaj počne danes?
V Bijeljini v BiH rojena Dijana Stevanović je že kot deklica vzljubila friziranje in ličenje. “Moja mama je medicinska sestra. Nikoli si nisem niti predstavljala, da se bom ukvarjala s tem delom. Sem zelo ustvarjalna in že kot majhna sem si od vedno želela postati frizerka. Sem tudi profesionalna vizažistka, saj sem diplomirala na akademiji v Londonu,” je za portal InfoBijeljina dejala Stevanović, ki je odšla v Libijo.
Nekega dne je nato v njen frizerski salon prišla ženska, ki je bila tesna sodelavka v rezidenci družine Gadafi. Ker je bila prva dama Libije Safija Farkaš Gadafi navdušena nad njenim videzom, je vztrajala pri srečanju s Stevanović. “Gospa Farkaš je prek svojih ljudi vztrajala, da se srečava. Glede na to, da mi pravzaprav niso povedali, kdo me kliče, temveč le, da gre za osebo VIP, sem bila skeptična in previdna ter nisem želela pristati. Po vztrajanju in po tem, ko so mi povedali, kdo je, sem privolila. Kmalu zatem sem se znašla v rezidenci, kjer sem urejala pričesko prve dame Libije. Poleg mojega strokovnega dela je bila gospa Farkaš navdušena tudi nad mojim odličnim znanjem arabskega jezika,” je pripovedovala Stevanović.
Njena mati je leta delala kot medicinska sestra v vojaški bazi v Iraku. Leta 1988 je odšla v Libijo, kjer je tudi delala. “Ko se je pri nas začela vojna, sva s sestro odšli k mami, kjer sva ostali približno štiri leta, dokler se razmere niso umirile. Šolali sva se v Libiji in se tako naučili arabščine,” je po poročanju portala InfoBijeljina dejala Stevanović, ki poleg arabščine obvlada tudi ruščino in angleščino.
Po srečanju s prvo damo Libije je nato vsak drugi dan hodila v predsedniško rezidenco, kjer je živela družina Gadafi. “Kmalu sem poleg gospe Gadafi skrbela tudi za videz hčerk Aishe in Hane ter libijskega voditelja Moamerja Gadafija,” je povedala Srbkinja, ki se je ob tem spominjala tudi prvega snidenja z leta 2011 ubitim libijskim diktatorjem. “Madam Farkaš, kot so jo vsi klicali, me je v nekem trenutku vprašala, ali strižem tudi moške. Ko sem potrdila, me je prosila, naj ostanem še malo in postrižem še nekoga drugega. Iskreno povedano sem pričakovala, da bo to eden od njunih sedmih sinov, a sem bila presenečena, ko je v prostor v spremstvu svojih varnostnic vstopil vodja Libije. V tistem trenutku me je prevzela trema. Pozdravil me je v arabščini in se usedel na stol. Vzela sem škarje, a so se mi roke tako tresle, da ga sploh nisem mogla ostriči,” je opisala prvo srečanje.
Zaradi tresočih rok je Stevanović odlašala s striženjem. “V nekem trenutku me je vprašal, ali nameravam začeti, jaz pa sem se še vedno tresla. Dejala sem mu, da bom začela, a da bi se rada še malo usedla in prišla k sebi. Začudeno me je pogledal, varnostni službi pa naročil, naj mi prinesejo stol. Ko sem se usedla, se je obrnil k meni in rekel, da ga še nikoli nihče ni vprašal, ali se lahko usede, in da so vedno vsi čakali, da jim sam to dovoli. Nato mi je z nasmehom čestital za drznost in pogum. V popolni arabščini sem mu povedala, da je bolje, da se usedem in pridem k sebi, kot pa da mu odrežem uho in končam v zaporu. Temu se je spet glasno zasmejal. Malo sva nato posedela in se pogovarjala,” se je spominjala Stevanović.
Z Gadafijem naj bi se po pripovedi Srbkinje pogovarjala o nekdanji Jugoslaviji, saj je bil Moamer Gadafi velik občudovalec jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita. Znal naj bi tudi nekaj srbskih besed, saj je bilo v rezidenci zaposlenih veliko ljudi iz Jugoslavije, kasneje pa iz Srbije – od kuharja, hišne pomočnice, do hišnika, varuške in zdravstvenega osebja. Po krajšem pogovoru ji je vendarle uspelo ostriči Gadafija, takoj zatem pa je postala uradna frizerka v predsedniški rezidenci, s tem pa so tudi prišli številni privilegiji. Po letu dni dela kot frizerka je dobila odgovornost za nabavo in uvoz vseh higienskih in kozmetičnih izdelkov družine Gadafi, na njihovo željo pa je največ sodelovala z blagovnimi znamkami, kot so La Prairie, Shiseido in Dior. “Vsi izdelki so morali prestati podrobno laboratorijsko analizo in šele nato so dobili uradno deklaracijo in žig rezidence. To delo je nosilo veliko odgovornost. Ko si zaposlen v rezidenci, poleg osnovnega dela opravljaš tudi druge naloge, ki ti jih zaupajo. Te pa se nenehno širijo,” je povedala Stevanović.
Stevanović so kmalu ponudili izobraževanje na prestižni londonski šoli lepote in ličenja, ki ga je sprejela. “V Londonu sem obiskovala odlično in priznano akademijo, stroški bivanja in izobraževanja so bili v celoti pokriti. To je bila zame neverjetna profesionalna izkušnja in družini Gadafi sem izjemno hvaležna za to,” je dodala. Po vrnitvi v Libijo pa je Stevanović pričakalo presenečanje. Sporočili so ji, da je v pripravi odprtje kozmetičnega centra, ki bo v njeni lasti in bo namenjen klienteli VIP, članom diplomatskega kroga in delegacijam, ki pridejo na obisk h Gadafiju in njegovi družini. Ker so se njene obveznosti povečale in ostale zelo zahtevne, so v rezidenco prihajali frizerji – tudi iz Srbije – vendar je bila Stevanović še vedno zadolžena za vse pomembnejše dogodke.
“Zahvaljujoč delu z družino Gadafi sem obiskala številne države v Aziji, Afriki in Evropi. 11 let sem bila v Gadafijevem osebnem spremstvu, bila sem skoraj na vsaki službeni poti. Ta potovanja so trajala od tri pa do 20 dni. Med delom sem imela privilegij spoznati številne svetovne voditelje, od Silvia Berlusconija, Jacquesa Chiraca, Tonyja Blaira in njegove žene ter mnoge druge svetovne uradnike,” je poudarila. V njeni karieri se je nato zgodil nov preobrat, saj ji je Gadafi sporočil, da začenjajo novo varnostno usposabljanje in da bi rad, da postane del ekipe.
“Prišli smo s potovanja, ki je trajalo približno 12 dni. Nastanili smo se v rezidenci in nato sem prejela klic, naj se javim šefu. Mislila sem, da se je kaj zgodilo. Prišla sem v pisarno in Gadafi mi je rekel, naj sedem, da se pogovoriva. Povedal mi je za novo varnostno usposabljanje, in da bi rad, da se poleg tega, kar že opravljam, lotim tudi varnosti. Bila sem šokirana,” je pojasnila Stevanović in dodala, da je začela takoj naslednji dan.
V Libiji je preživela 18 let in v tem času so se zgodile tudi situacije, ki so bile kritične in pri katerih je morala osebno posredovati. Po začetku vojne v Libiji se je Stevanović z družino komaj uspela evakuirati iz države. “Pred vhodom v letalo sem srečala kolega iz rezidence. Ker je bilo strogo zapovedano, da lahko državo zapustijo samo mama, otrok in mož, je zadnji trenutek pogledal stran, da sem se lahko vkrcala na letalo. To je bilo 27. februarja 2011. Pristali smo na sarajevskem letališču, brez ničesar. A smo se živi in zdravi vrnili v Bijeljino,” je pojasnila.
Leto dni po vrnitvi iz Libije je Stevanović dobila ponudbo iz Katarja. “Ponudili so mi, da bi bila vodja znane verige velnesov. Vendar nisem imela želje začeti znova in odločila sem se, da ostanem z družino tukaj in ustanovim podjetje. To mi je tudi uspelo. Verjamem, da se da sidro vedno znova dvigniti in še vedno dobivam ponudbe, vendar si z vsem srcem želim biti tukaj, z družino in svojimi ljudmi. Doma je najlepše,” je poudarila. Danes Stevanović tako skrbi za videz someščanov, v vmesnem času pa je ustanovila zasebno podjetje v Libiji.
Zanimivo pa je tudi, da je frizerka in vizažistka dve leti po vrnitvi iz Libije prejela povabilo katarskega emirja šejka Hamada in njegove žene Moze bint Nasser, da ob zaroki skrbi za frizuro njune hčerke. “Priprave, na katerih sem sodelovala, so trajale sedem dni. Ne pustijo vsega fotografirati, a sem jih prosila, če lahko fotografiram vsaj del. Eno poroko sem prav tako po priporočilu prijatelja naredila tudi v Maleziji. To je bil moj prvi stik z azijskimi poročnimi običaji. Takrat sem preživela sedem dni v Kuala Lumpurju,” je za konec po pisanju InfoBijeljina še povedala Stevanović.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje