Avstralski iskalec zlata je našel skalo, za katero je mislil, da se v njej skriva zlato. Poskusil jo je prelomiti, a ni šlo. Zato jo je odnesel v muzej.
Avstralec David Hole je leta 2015 z detektorjem kovin iskal zlato. Regionalni park Maryborough blizu Melbourna leži na območju, kjer je avstralska zlata mrzlica v 19. stoletju dosegla vrhunec.
Med iskanjem je odkril nekaj neobičajnega – zelo težko rdečkasto skalo v rumeni glini. Prepričan, da se v kamnu skriva zlato, ga je vzel domov, da bi ga razkosal. Vendar se je izkazalo, da je kamen zelo “trdoživ”. Prestal je namreč vse poskuse razreza – z žago za kamenje, brusilnikom, vrtalnikom – celo kislino, ki jo je Hole polil po njem.
Ker kljub večletnim poskusom ni mogel prodreti v kamen, se je odločil, da ga bo odnesel v muzej v Melbournu, da tam ugotovijo, za kaj gre. Ni pa pričakoval, da bo s 17 kilogramov težkim kamnom tako razveselil Dermota Henryja, geologa, zaposlenega v muzeju. Ta je namreč takoj ugotovil, da je kamen v resnici meteorit.
Ko je kamen pregledal, je ugotovil, da gre za tako imenovani hondrit iz železa in niklja, ki je nastal pred približno 4,6 milijarde leti. “Ta meteorit najverjetneje prihaja iz asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom, od tam pa so ga potisnili nekateri asteroidi, ki so se zaleteli drug v drugega, nato pa je nekega dne trčil v Zemljo,” je povedal Henry za avstralski Channel 10 News. Ogljikovo datiranje kaže, da je meteorit ležal na Zemlji od 100 do 1.000 let.
Raziskovalci trdijo, da je meteorit Maryborough veliko redkejši od zlata, zaradi česar je veliko bolj dragocen za znanost, piše revija Science Alert. Gre za enega od samo 17 meteoritov, ki so jih doslej našli v avstralski zvezni državi Victoria in drugi največji. Od njega je večji sami 55- kilogramski primerek, ki so ga odkrili leta 2003. “To je šele 17. meteorit, ki so ga našli v Viktoriji, medtem ko so tu odkrili na tisoče zlatih kep,” je dejal Henry. “Če pogledamo verigo dogodkov, je malo verjetno, da so ga sploh našli.”
