Ta veseli dan kulture je v Sloveniji neformalen praznik, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna, o katerem vsi Slovenci menimo, da vemo vse. Vendar, ali se je France res rodil 3. decembra leta 1800 ali kot se letos odlično sliši pred 222 leti? Poglejmo, kaj zgodovinarji pravijo o Prešernu, je bil res tak veseljak in radodaren možak, in kdaj se je v resnici rodil.
Datum rojstva
Zgodovinarji zelo dvomijo, da se je Prešeren rodil 3. decembra takrat, naj bi bil najverjetneje krščen. Vseeno na ta dan praznujemo ”Ta veseli dan kulture”, ko kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata. Tako praznujemo dan Prešernovega rojstva kot tudi dan smrti, 8. februar, ki je seveda slovenski kulturni praznik.
Žrtev spolne zlorabe?
Prešernu se je Ribnica, kjer je preživljal otroštvo, zelo zamerila, saj naj bi bil tam vpleten v incident, povezen s spolnostjo. Govorilo se je tudi o tem, da je bil žrtev spolne zlorabe, vendar zadeva ni nikoli doživela uradnega epiloga. Kakorkoli, ve se, da je imel pesnik za časa življenja zasebno precej čudaški oziroma nezdrav odnos do žensk ter verjetno tudi do spolnosti.
Tri otroke
France naj bi imel 3 otroke, ki mu jih je rodila Ana Jelovšek. Prva hči, Terezija, naj bi umrla pri 7 mesecih v reji. Druga hči Ernestina je bila prav tako dana v rejo. Sin Frančišek Ksaver je bil rojen 1845, vendar je bil France v dvomih, ali je sploh njegov, zato sta se z Ano sprla in je tudi ta romal v rejo. Na smrtni postelji ga je vendarle priznal.
Alkohol
Med Slovenci kroži mit o Prešernu veseljaku, ki je prepogosto pogledal v kozarec z alkoholom. Vendar naj ne bi bilo tako, saj je samo od časa do časa zavil v gostilno in še takrat le zaradi družbe, ne zaradi nujne potrebe po alkoholu.
Erotične pesmi
Prešeren je napisal tudi veliko erotičnih pesmi, ki pa jih večine danes ne poznamo, saj pesmi ne dosegajo dovolj visokih kulturno- umetniških standardov. To so vulgarne pesmi, ki vsebujejo veliko neprimernih in nedostojnih izrazov.
Tih in radodaren
Med sorodniki, prijatelji in znanci je veljal za prijaznega, skromnega, tihega in redkobesednega človeka. Bil je zelo radodaren, čeprav pogosto tudi sam brez denarja, še posebej do revnih in otrok.
Matija Čop
Leta 1835 je Prešernov najboljši prijatelj Matija Čop tragično umrl med kopanjem v reki Savi pri Tomačevem. Prešeren mu je posvetil pesnitev Krst pri Savici, elegijo V spomin Matije Čopa in mu zložil nagrobni napis.
Vrtnica
Po Prešernu se imenuje prva slovenska vrtnica, ki jo je vzgojil akademik dr. Matjaž Kmecl. Vrtnica je rožnate barve z belimi in rjavimi odtenki.
Portret
Njegov videz na portretih je nastal po govoricah, zapisih in tudi domišljiji, saj se za časa življenja ni dal upodobiti.
Prešernovi
Prešernov rod velja za enega med najstarejšimi zgodovinsko ugotovljeni kmečkimi rodovi na Gorenjskem.
Pesmi in sodobnost
Danes lahko beremo številne sodobne izdaje Prešernovih Poezij, v katerih so vsa besedila nekoliko popravljena oziroma prilagojena sodobnemu jeziku in zdaj veljavnim jezikovnim pravilom.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!