Religijski motivi navdihujejo umetnike že vso zgodovino, seveda tudi slikovito Marijino vnebovzetje, ki ga verniki praznujejo 15. avgusta. Tako lahko najzgodnejšo znano upodobitev Marijinega vnebovzetja najdemo že na sarkofagu v kripti cerkve v Zaragozi v Španiji iz okoli leta 330. Marijino vnebovzetje je postalo priljubljena tema v zahodnokrščanski umetnosti, zlasti od 12. stoletja in še zlasti po reformaciji, ko so jo uporabljali za zavračanje protestantov in njihovo omalovaževanje Marijine vloge pri odrešenju.
Angeli Marijo na slikah običajno ponesejo proti nebu, kjer jo nato Kristus okrona, medtem ko apostoli spodaj obkrožajo njeno prazno grobnico in strmijo s strahospoštovanjem. Caravaggio, “oče” baročnega gibanja, je povzročil razburjenje, ko jo je upodobil kot razpadajoče truplo, kar je povsem v nasprotju z doktrino, ki jo je spodbujala cerkev, bolj ortodoksni primeri vključujejo dela El Greca, Rubensa, Annibala Carraccija in Nicolasa Poussina – zadnji je zamenjal apostole s puttijem (mali, debeli otroček) in metal rože v grob.
Marijino vnebovzetje (1601), Annibale Carracci – Cerkev Santa Maria del Popolo, Rim, Italija
Umetnino baročnega slikarja Carraccija najdete v znameniti rimski kapeli Cerasi znotraj rimske cerkve Santa Maria del Popolo. Poleg nje sta v kapeli še dve prav tako slavni sliki umetnika Caravaggia, in sicer Križanje Sv. Petra in Spreobrnitev apostola Pavla.
Marijino vnebovzetje ali Frarijevo Vnebovzetje (1517), Tizian – Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari, Benetke, Italija
Tizianova oltarna tabelna slika prikazuje Devico Marijo med dviganjem v nebesa in velja za največjo tovrstno delo v Benetkah, saj so vse figure v naravni velikosti. Slike zgoraj in spodaj niso Tizianovo delo, temveč delo Palme Vecchia.
Vnebovzetje Device Marije (1626), Peter Paul Rubens – Stolnica Matere Božje, Antwerpen, Belgija
Flamski baročni slikar je veliko oltarno sliko (490 x 320 cm) ustvarjal kar 15 let. Na njej vidimo Marijo, ki jo angelski zbor v spiralnem gibanju dvigne proti izviru božanske svetlobe. Okoli njenega groba je zbranih 12 apostolov ter tri ženske, Marija Magdalena in sestri Device Marije. Marijino vnebovzetje je Rubens večkrat upodobil, vendar ta različica po kompoziciji, obarvanosti in učinku svetlobe prekaša vse druge.
Marijino vnebovzetje (1579), El Greco – Umetniški inštitut Čikago, ZDA
Grški umetnik El Greco, ki velja za največjega slikarja španske renesanse, je kar 37 let ustvarjal v Toledu in oltarna slika Marijinega vnebovzetja je bilo njegovo prvo naročilo, ki ga je dobil v mestu. Za čikaški muzej je leta 1904 sliko od španske kraljeve družine odkupila impresionistična slikarka Mary Cassatt.
Marijino vnebovzetje (1637), Guido Reni – Muzej lepih umetnosti Lyon, Francija
Italijanski baročni slikar Reni je najbolj znan po ustvarjanju umetnin z religioznih motivi. Največkrat je upodobil prav trenutek, ko je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Sliko lahko občudujete v Lyonu, v Muzeju lepih umetnosti.
Marijino vnebovzetje (okoli 1750), Nikolaos Doxaras – Narodna galerija Atene, Grčija
Nikolaos Doxaras je bil grški slikar in učitelj. Že njegov oče Panagiotis Doxaras je bil slavni slikar ter velja za očeta grškega rokokoja in modernega grškega razsvetljenstva v umetnosti. Najbolj znano delo Nikolaosa Doxarasa je prav slika Marijino vnebovzetje, ki jo je ustvaril po vzoru svojega predhodnika renesančnega umetnika El Greca.
Marijino vnebovzetje (1623), Guercino – Ermitaž, St. Peterburg, Rusija
Giovanni Francesco Barbieri, najbolj znan kot Guercino, je bil italijanski baročni slikar in risar iz regije Emilija, ki je največ deloval v Rimu in Bologni. Njegove številne slike so znane po svoji svetlosti in živahnem slogu. Bil je tudi zelo plodovit umetnik, med drugim je ustvaril kar 106 oltarnih slik za cerkve.
Vnebovzetje Device (okoli 1665), Juan Martín Cabezalero – Muzej Prado, Madrid, Španija
Cabazalero je bil španski baročni slikar, ki je najbolj znan po religioznih motivih. Na žalost je umetnik iz neznanih razlogov umrl mnogo prezgodaj, star komaj 28 let, ter svet prikrajšal še za vsaj nekaj mojstrovin.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!