Med 59 tisoč in 127 tisoč Slovencev ne ve, da imajo sladkorno bolezen

Magazin 12. Nov 202110:45
Zveze društev diabetikov Slovenije
Foto: Nebojša Tejić/STA

Letos obeležujemo 100. obletnico izuma inzulina. Od takrat do danes se je obravnava oseb s sladkorno boleznijo bistveno spremenila in izboljšala, a ta bolezen v Sloveniji še vedno ostaja najpogostejši razlog, zaradi katerega prebivalci obiščejo zdravnika. Podaljševanje življenjske dobe in staranje prebivalstva pa bo te potrebe še povečalo.

Na okrogli mizi z naslovom Kako premagati sladkorno bolezen?, ki jo je ob prihajajočem Svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembra, organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije v sodelovanju z STA, so strokovnjaki opozorili na potencialne izboljšave pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo.

Odkrijmo sladkorno

Pereč izziv na področju sladkorne bolezni je visoko število neodkritih primerov. Dr. Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predstavila prve rezultate raziskave Odkrijmo sladkorno, ki so jo na NIJZ izvedli med novembrom 2019 in oktobrom 2021. Z raziskavo so med drugim želeli oceniti delež tistih oseb, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita.

Veliko neodkrite bolezni

Prvi rezultati kažejo, da ima v Sloveniji med 59 tisoč in 127 tisoč ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. ”Še zlasti veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo povečano telesno težo (indeks telesne mase 30 ali več). Na podlagi rezultatov teh analiz bomo opravili več razprav s ključnimi deležniki, predvsem s koordinativno skupino Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 pri Ministrstvu za zdravje, ki povezuje vse ključne partnerje, ter oblikovali priporočila, kakšne aktivnosti so potrebne, da bi bilo nediagnosticirane sladkorne bolezni čim manj,” je dejala dr. Zaletel.

dr. Jelka Zaletel
Nebojša Tejić/STA

Presajalni program na nacionalnem nivoju

Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije (Zveza), Robert Gratton, kot eno izmed rešitev za zgodnejše odkrivanje sladkorne bolezni vidi tudi uvedbo presejalnega programa na nacionalnem nivoju. Kar 65 % ljudi, starih nad 65 let, ima več kot eno kronično bolezen, to število pa s starostjo še narašča. Poleg pravočasnega odkrivanja je ključen tudi dostop do kakovostne strokovne obravnave in zdravljenje s primernimi zdravili ter medicinskimi pripomočki.

Robert Gratton
Nebojša Tejić/STA

Za bolnike dobro poskrbljeno

Pri tem sta se prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC, in prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana, strinjala, da je za osebe s sladkorno boleznijo pri nas dobro poskrbljeno, saj imamo – kot del Evropske unije – vsa zdravila in medicinske pripomočke, ki so trenutno na voljo za zdravljenje sladkorne bolezni.

prof. dr. Tadej Battelino
Nebojša Tejić/STA

Razvrščanje novih zdravil na seznam

A ob tem je prof. dr. Janež izpostavil problem pri razvrščanju novih zdravil na seznam, češ da glede tega potekajo zahtevna pogajanja z zavarovalnico: ”Ko je zdravilo v fazi registracijskih postopkov, je lahko zelo hitro v Sloveniji. Tu smo potem mi usklajen tim – stroka, bolniki, zveze, društva – da skupaj aktivno apeliramo, prepričamo zavarovalnico, da tudi našim osebam s sladkorno boleznijo čim hitreje ponudimo nov produkt ali zdravilo. V zadnjih letih smo kar dobro sledili temu, res pa je, da je bila za določene terapevtske skupine zavarovalnica zelo restrikrivna pri tipu 2, kajti gre za široko skupino oseb s sladkorno boleznijo.”

prof. dr. Andrej Janež
Nebojša Tejić/STA

Dražja kot zdravila so zapleti pri bolezni

S prof. dr. Janežem se je strinjal tudi prof. dr. Battelino. Po njegovem bi morali najbolj sodobna zdravila v zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo vključiti takoj – že na primarni ravni oz. ob odkritju bolezni. ”Sodobna zdravila delujejo samo zgodaj v poteku sladkorne bolezni tipa 2. To so zdravila, ki v resnici lahko delujejo samo, ko ima oseba še vedno nekaj lastnega inzulina. Drugič, bistveno dražja kot zdravila so pri sladkorni bolezni zapleti. Bistveno dražji,” je poudaril prof. dr. Battelino in dodal, da se pri nas približno 40 % kardiologov ukvarja samo z osebami, ki imajo tudi sladkorno bolezen.

Register oseb s sladkorno boleznijo

Stroka kot eno izmed najbolj nujnih rešitev za boljše spremljanje stanja sladkorne bolezni pri nas vidi predvsem uvedbo registra oseb s sladkorno boleznijo. To bi namreč pomenilo, da imajo zdravniki vedno dostopne podatke, kaj se dogaja z osebami s sladkorno boleznijo, kakšna je pojavnost zapletov ter kolikšna je stroškovna učinkovitost terapije. Zgodnje in optimalno zdravljenje, s tem povezan hitri in širši dostop do inovativnih zdravil in medicinskih pripomočkov, je tisto, za kar bi si morali v prihodnosti še bolj prizadevati, so se strinjali sogovorniki. V prihodnosti nas namreč čakajo nove inovacije, ki bi lahko povsem spremenile življenje oseb s sladkorno boleznijo.

Komentari

Vaš komentar