V Ljubljani obstajata dve skupini aktivnih ljudi: tisti, ki redno hodijo na Šmarno goro in jo imajo radi, ter tisti, ki jo prezirajo, čeprav še vedno kdaj skočijo na vrh. A v resnici na Šmarno goro vodi toliko poti, da zagotovo z malo truda najdete eno, kjer ni gneče. No, vedno pa je tukaj višja Grmada, kjer nikoli ni gneče, pot nanjo pa je ravno prav strma, da je odlična za popoldanski trening.
Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje, je Šmarna gora eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici in dejstvo je, da je tudi najbolj priljubljena izletniška točka v Sloveniji. Poseben čar pa Šmarni daje tudi gostilna Ledinek na vrhu hriba, kjer je vedno prešerno vzdušje in seveda dobra, domača hrana. A veliko Ljubljančanom gre na živce gneča na vrhu, vplivneži in vplivnice, ki delajo vse za dobro fotografijo, pa modna revija pohodniške opreme, ki se zvrsti na poti, ampak v resnici je Šmarna gora povsem simpatičen hrib, ki skrbi za zdravo življenje in dodatne zaloge kisika prebivalcev slovenske prestolnice.
Zanimivo pa je, da večina pohodnikov, ki jim gresta na živce šmarnogorska gneča in pohodniška noblesa, velikokrat pozabi na Grmado (676 m), ki je v resnici višja od slavne sosede (669 m), poti nanjo pa so prav tako odlične za trening in predvsem – prazne. Na vrhu Grmade sta dve klopci s čudovitim razgledom in le redko zasedeni, tako da lahko tudi “nevplivneži” naredijo kakšno lepo fotografijo.
Po kateri poti na Grmado? Pot začnite v Tacnu pri gostilni Grad. Sprva sledite poti čez Spodnjo kuhinjo, na prvi večji ravnici pa zavijte levo proti Zatrepu, kjer se začne Mazijeva steza. Sledite ji do grebena Grmade, kjer se priključite Westrovi poti, ki vas vodi na vrh Grmade.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
