Danska je na letošnji lestvici najsrečnejših držav ponovno na drugem mestu. Zakaj se nihče ne obremenjuje s tem, da niso na prvem mestu, in zakaj so tako srečni, je pojasnila novinarka, ki živi na Danskem in v Veliki Britaniji.
Na vrh letošnje lestvice najsrečnejših držav se je že sedmo leto zapored uvrstila Finska, na drugem mestu pa je bila (ponovno) Danska. V komentarju za CNN je novinarka in filmska producentka Emma Firth, ki je po poreklu Danka in Britanka ter živi in dela v obeh državah, poudarila: “Lahko bi pomislili, da je Danska večni poraženec. Toda to bi pomenilo, da verjetno ne razumete danskega načina razmišljanja.”
Prebivalci Danske so po njenih besedah sposobni miselno preoblikovati situacije, ki jih drugi morda vidijo kot manj kot idealne. “Pisca Jessica Joelle Alexander in Iben Dissing Sandahl opišeta ta način razmišljanja v svoji knjigi Vzgoja po dansko, ko opisujeta Dance kot realistične optimiste. Preprosto povedano, Danci so naučeni, da negativne situacije preoblikujejo v pozitivne,” je zapisala.
Tudi naslovi v danskih medijih o svetovnem poročilu o sreči tako po njenih besedah ne poudarjajo dejstva, da so se Danci znova uvrstili na drugo mesto, za Finsko, ampak da je Danska prva na lestvici sreče v starostni skupini 60 let in več. Razlika med državama je bila sicer letos zelo majhna: Danska je dosegla skupno oceno 7.586, Finska pa 7.804 točk.
Savne – in socialna varnost
“Ko sem vprašala vodilno analitičarko na Danskem inštitutu za raziskovanje sreče Catarino Lachmund, kaj dela Finsko srečnejšo od Danske, je šaljivo odgovorila: savne. Finska ima res impresivnih tri milijone savn za svojih 5,5 milijona prebivalcev, poleg 188.000 jezer in gozdov, ki pokrivajo tri četrtine države. In potem so tu še severni sij, ki ga lahko vidite kakšnih 200 noči na leto iz Laponije, kjer, mimogrede, živi Božiček. Veliko je stvari, ki so ti tam lahko všeč,” je zapisala Firth.
Lachmund je v nekoliko resnejšem tonu povedala, da so razlike med Dansko in Finsko tako majhne, da jih je težko zares analizirati. Tisto, kar pa imata obe državi skupnega, pa je sistem socialne varnosti, ki, kot je povedala Lachmund, “dovoljuje, da vam spodleti”.
“Na Danskem lahko izgubite službo in takrat prejemate nadomestilo za brezposelnost. Lahko zbolite in se ne obremenjujete s položnico za zdravstveno oskrbo. Lahko imate vse leto dopust, da skrbite za svojega novorojenčka, in se nato vrnete v službo, otrok pa je v vrtcu, ki ga 75-odstotno financira država. Izobraževanje je brezplačno, vključno s študijem, študenti pa prejemajo mesečno državno štipendijo za pokrivanje življenjskih stroškov. Obstajajo socialna stanovanja, pravica do splava in sindikati, ki so tako močni, da ni potrebe po zakonsko določeni minimalni plači,” je v članku za CNN zapisala Firth.
Vrtec ni zaklenjen
Zaupanje v javne oblasti se po njenih besedah preslika v družbo zaupanja. Kot pravi, vrtec, kamor je hodil njen otrok, ni bil zaklenjen. Ko je otrok spal, je spal zunaj v vozičku, ob sebi pa je imel monitor. Šolska igrišča so odprta za javnost, otrokom, starim devet let, se zaupa, da brez spremstva hodijo v šolo.
Firth poudarja tudi pomen družine. Kot pravi, je danska družina tipično zelo povezana, iz česar predvsem pri starejših izvira občutek zadovoljstva. Ta občutek pripadnosti je del koncepta hygge. Gre za občutek udobja in zadovoljstva, ki ga dosežemo tudi z druženjem z ljudmi, ki jih imamo radi.
Še en danski izraz, ki opisuje podoben koncept, pa je fælles. V prevodu beseda pomeni skupno, nanaša pa se na stvari, ki jih počnemo skupaj, pojasnjuje Firth. Tako denimo Danci poznajo besedo fællesspisning, ki pomeni skupno kosilo oziroma skupaj jesti, in fællessang, ki označuje skupno petje.
Danci pa so tudi zelo strogi do sebe. Stoično sledijo neizgovorjenemu kodeksu, ki mu pravijo Jantejev zakon. Gre za miselnost, ki je prisotna v vseh skandinavskih državah, in sicer, da se posamezniki ne smejo imeti za nekaj več. Cenita se skromnost in zmanjševanje lastne vrednosti, celo določena mera konformizma. To velja tudi na ravni države, pravi Firth. “Danci ne potrebujejo ocene, da bi pokazali, da se jim dobro godi, to že vedo. Zakaj bi se torej s tem postavljali pred sosedi?”
S tem pa je povezana še ena danska beseda pyt (izgovori se “pid”), ki je bila pred nekaj leti izbrana za najljubšo besedo na Danskem. V približnem prevodu pomeni: “Nič hudega, se zgodi.” Firth dodaja, da se pyt običajno izreče s skomigom ramen in rahlim nasmeškom. “Prav to omogoča Dancem, da sprejmejo situacijo, kot je denimo drugo mesto na lestvici sreče, brez pretiranega razburjenja,” je zaključila.
Poročilo o sreči, ki ga od leta 2012 vsako leto pripravi skupina strokovnjakov pod okriljem Združenih narodov, temelji na oceni sreče, ki jo podajo državljani sami, ob upoštevanju dejavnikov, kot so dohodek, socialna podpora, pričakovana življenjska doba, osebna svoboda in korupcija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje