Mentorstvo, oblika vodenja in pomoči strokovnjaka, tudi pri nas postaja vse pogostejše, tako v poslovnem kot tudi osebnostnem okolju. Kateri pa so pravzaprav njegovi pozitivni učinki?
Mentorstvo je pokroviteljstvo, vpliv, vodenje oz. usmerjanje, ki ga daje mentor – izkušenjsko bogat posameznik, ki poučuje ali pomaga in svetuje manj izkušeni in pogosto mlajši osebi. V organizacijskem okolju mentor vpliva na osebno in strokovno rast tistega, ki ga mentorira, in v tradicionalnih oblikah pogosto deluje tako, da starejši zaposleni mentorira mlajšega zaposlenega. Pomembno je, da ima mentor izkušnje, iz katerih se lahko drugi učijo. V skladu s poslovnim slovarjem je mentor višja ali bolj izkušena oseba, ki je dodeljena kot svetovalec ali vodnik mlajšemu ali pripravniku. Odgovoren je za to, da nudi pomoč in povratne informacije osebi, ki jo nadzoruje. Vloga mentorja po tej definiciji je, da s svojimi izkušnjami pomaga mlajšemu zaposlenemu tako, da ga podpira pri njegovem delu in karieri, komentira njegovo delo in, kar je najpomembnejše, ponuja usmeritev, ko se spopada s težavami in okoliščinami v delovnem okolju.
Interakcija s strokovnjakom je hkrati potrebna tudi za pridobitev znanja o kulturnih orodjih in odnosih znotraj stroke. Mentorske izkušnje in struktura odnosov vplivajo na količino psihosocialne podpore, kariernega usmerjanja, zgledovanja in komunikacije, ki se pojavi v mentorskih odnosih, v katere so vključeni varovanci in mentorji. Kreativna direktorica in modna urednica Katja Kozlevčar, ki svoje strokovno znanje deli v mentorskem programu pod znamko Katya Styles, pravi: “Naloga mentorja je, da usmerja, zagotavlja motivacijo, čustveno podporo in vzor. Mentor pomaga pri razvoju kariere, doseganju ciljev in razvijanju stikov, ki so v nekaterih panogah ključni za uspeh.”
Organizacija Equality Challenge Unit (ECU) je naročila pregled literature in študijo mentorstva na področju napredovanja kariere žensk v visokošolskem izobraževanju ter ugotovila, da ima mentorstvo številne prednosti za mentorirance, mentorje in visokošolske ustanove. Iz študije so opredelili naslednje kot splošne koristi za mentorirance: karierno napredovanje, povečano število priložnosti, višje plače, povečano produktivnost in boljše upravljanje s časom, večji uspeh pri pridobivanju štipendij, osebni in poklicni razvoj, vključno z izboljšanim počutjem, samozavestjo in zaupanjem v zaposlitev ter boljšim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, boljšo pripravljenost na prihodnost in povečane poklicne ambicije ter bolj razvite veščine mreženja.
Danes se mentorstvo pojavlja tudi v obliki “coachinga”, ki je nekoliko manj formalna oblika predajanja znanja in informacij. Največja razlika med obema je v tem, da so mentorji običajno strokovnjaki na svojem področju, z bogatimi izkušnjami in znanji, medtem ko coachi niso nujno strokovno usposobljeni in svetujejo na podlagi lastnih izkušenj. Z mentorstvom se pogosteje srečujemo na področju formalnega izobraževanja in kariere, medtem ko je coaching zelo priljubljen na področju osebne rasti. Mentorstvo gleda v prihodnost in potencial, coaching pa obravnava sedanjost in kako izboljšati stanje v prihodnosti ter je bolj osredotočen na veščine.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
