Strokovnjakinja: Ne prekopavajte vrta, s tem mu celo škodite

Navdih 28. Feb 202412:47 0 komentarjev
Jerneja Jošar
Tal ne prekopavamo in obračamo, ampak jih rahljamo z vilami. (Foto: Alenka Klinar)

Pomlad je pred vrati, z njo pa tudi vrtna opravila, ko bomo vsepovsod srečevali vrtičkarje, ki bodo zavzeto vihteli lopate. Pa je prekopavanje oziroma po domače štihanje res pravi način priprave zemlje? "Ne," pravi Jerneja Jošar, univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, podjetnica in avtorica priročnikov o vrtnarjenju. Na tak način boste vrtu celo škodili. Zakaj?

Če pogledamo v naravo, v gozd recimo, tam tal nihče ne prekopava, okopava, dodaja gnojil ali pleve, razlaga Jerneja Jošar, ki se je s permakulturnim vrtnarjenjem, pri katerem se zgledujemo po naravi, srečala pred 30 leti.

“Vse, rastlinje in živalstvo, je med seboj povezano v celoto, ki deluje. Zakaj ne bi tega vnesli v svoj vrt?”

Ne nazadnje, pravi, je prekopavanje tudi težaško delo, vrt pa bi moral biti prostor, na katerem se spočijemo, sprostimo, uredimo misli in predihamo težave.

A kako se takšnega projekta lotiti?

Rešitev se skriva v pestrosti bitij, ki živijo v zemlji, pojasnjuje Jošar. Od tistih, ki jih vidimo s prostim očesom, denimo deževniki, pajki in stonoge, pa do tistih mikroskopsko majhnih. “In prav ti si zaslužijo dobršen del pozornosti. V eni čajni žlički rodovitne prsti sta več kot dve milijardi mikroorganizmov oziroma drobnoživk.”

V vrt vnesite vzorce iz narave (Foto: Jerneja Jošar)

Mikroskopski prijatelji rastlin in vrtnarjev

Vsaka vrsta drobnoživk, ki z rastlinami živijo v sožitju, ima svojo nalogo oziroma sposobnost. Nekatere so zmožne na korenine rastlin vezati dušik iz zraka, nekatere sam koreninski sistem povečajo, zato so rastline močnejše in bolj zdrave.

“Drobnoživke s svojimi encimi razgradijo mineralno in organsko snov na njene sestavne elemente, ki so nato dostopni rastlinam. Rastline s svojimi produkti, torej sladkorji in beljakovinami, drobnoživkam dajejo hrano, hkrati pa jim sporočajo potrebe po fosforju, kalciju, kaliju, boru … pravi Jošar.

Težava nastane, ko v prst zapičimo lopato ali frezo. S tem ko obrnemo zemljo, na glavo obrnemo tudi življenjski prostor organizmov v tleh. Na površju zemlje namreč živijo tisti mikroorganizmi, ki za svojo rast potrebujejo svetlobo in kisik, globlje v zemlji pa tisti, ki jih svetloba celo uniči.

Na vrtu uporabimo kompost.
Z dodajanjem komposta poskrbimo za organsko maso v tleh, ki je hrana drobnoživkam (Foto: Jerneja Jošar)

“Tla v globini rezila zato z leti obračanj postanejo neprepustna, korenine ne morejo skozi trdo plast. Že res, da so zbita tla po prekopavanju spet rahla, velike grude razbite, ampak le začasno. Velika podzemna tovarna humusa je uničena. Sožitja so uničena. Ravnovesje med škodljivimi in koristnimi mikroorganizmi je porušeno. Tla so posledično manj rodovitna, bolj zbita, slabo zadržujejo vodo ali pa ta preveč hitro odteka,” pojasnjuje univerzitetna diplomirana inženirka agronomije.

Po njenih besedah se zato vedno več vrtičkarjev odloča, da vrta ne prekopavajo oziroma štihajo. Izjema so starejši, ki vztrajajo pri starih načinih.

Če pulite plevel, delate napako

Jerneja Jošar poudarja, da zgolj s prenehanjem prekopavanja vrta ne bomo rešili.

Kjer so tla zbita in uničena – tudi od dodajanja umetnih gnojil, ki prav tako uničujejo drobnoživke – bo sajenje nemogoče.

Zato je treba prst zrahljati z vilami, ob tem pa dodajati kompost.

“Ta predstavlja organsko maso, ki je v uničenih tleh primanjkuje in je hrana za mikroorganizme,” pravi, ob tem pa svetuje, naj pomislimo, kakšna so tla v naravi. Skoraj povsod so pokrita z rastlinjem. “Gola tla so izpostavljena žgočemu soncu, ki jih izsušuje, vetru, ki odnaša prst, močnim nalivom, ki jih zbijajo …”

Zastirka na vrtu
Zastirka ohranja tla vlažna, rahla, preprečuje rast plevela in je hrana za organizme v tleh (Foto: Jerneja Jošar)

Če na vrtu sami ne bomo zaščitili praznih vrzeli med sadikami, bo to zato storila narava z rastlinami, ki jim sami pravimo plevel.

Zato moramo po besedah Jerneje Jošar, še preden posajene rastline zrastejo, gola tla med njimi prekriti z organsko zastirko. Uporabimo lahko slamo, seno, listje, miskant (okrasno travo) …

“Torej če bomo vsako pomlad in ob vsakem spravilu pridelka in pred zasnovo novega tla zrahljali z vilami in dodali kompost, skrbeli čez vse leto za zastirko, v jeseni zasejali rastline za zeleno gnojenje, se izogibali hoji po gredah, bomo tudi zbita, revna tla s časoma spremenili v z drobnoživkami bogata, rahla, rodovitna in zdrava tla. Posledično bo potrebno tudi manj zalivanja, pletje pa bo postalo preteklost,” podčrta Jošar.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!