Po skoraj 30 letih prihaja največji spektakel na evropskem nebu

Če boste čez dobre tri tedne, 12. avgusta, proti večeru pozorni, se vam bo morda zazdelo, da se je malce prehitro zmračilo.

Vzrok bo skoraj popolni sončni mrk, ki ga bomo lahko – če bo vreme dovoljevalo – opazovali tudi iz naših krajev.

Gre za enega najbolj zanimivih astronomskih dogodkov tega desetletja, v Evropi pa še posebej, saj bo to prvi popolni sončni mrk, ki ga bo mogoče opazovati na stari celini po letu 1999.

Številni ljubitelji astronomije in sončnih mrkov zato že načrtujejo potovanja v Španijo in na Islandijo, kjer bo mrk viden v vsej svoji veličini.

Pas popolnega mrka bo potekal čez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, sever Španije in majhen del Portugalske. Tam bo Luna Sonce popolnoma zakrila za največ nekaj več kot dve minuti.

Posebnost letošnjega mrka je tudi to, da bo marsikje (tudi pri nas) nastopil tik pred sončnim zahodom.

Opazovalci bodo lahko videli popolnoma zakrito Sonce zelo nizko nad obzorjem, kar je eden redkejših prizorov pri popolnih sončnih mrkih.

Kaj bomo videli v Sloveniji?

V Sloveniji popolnega mrka ne bomo doživeli, bo pa delni mrk zelo izrazit.

V Ljubljani se bo začel okoli 19.25, največjo fazo bo dosegel okoli 20.11, končal pa se bo približno ob 20.15, ko bo Sonce že zelo nizko nad zahodnim obzorjem.

Luna bo ponekod zakrila tudi do 86 odstotkov Sončevega premera, zato bo če bo nebo jasno, svetloba opazno oslabela.

Časi začetka in glavnine mrka se po Sloveniji razlikujejo le za nekaj minut.

V Celju se bo mrk začel kakšno minuto prej, v Mariboru dve minuti prej, v Novem mestu pa dve minuto kasneje, piše na spletni strani Timeanddate.com.

Bolj proti zahodu bo tudi površina Sončevega diska, ki ga bo prekrila Luna, višja.

V Ljubljani bo tako v glavnini mrka prekrivala 84,20 odstotka, v Mariboru pa 79,46 odstotka.

Kaj boste morda med mrkom opazili?

Če bo 12. avgusta nebo jasno, bomo morda tudi v Sloveniji lahko opazili nekaj zanimivih pojavov.

• Svetloba bo opazno oslabela, čeprav se ne bo stemnilo kot ponoči.

• Sonce bo videti kot velik srp, saj bo večino njegove ploskve zakrila Luna.

• Sence bodo ostrejše, pod drevesi pa se lahko pojavijo številni drobni srpi svetlobe. Vsaka vrzel med listi namreč deluje kot majhna kamera obscura in projicira podobo delno zakritega Sonca.

• Temperatura se lahko za nekaj stopinj zniža.

• Nekatere ptice in žuželke lahko za kratek čas spremenijo vedenje, ker jih nenadna sprememba svetlobe zavede, da se približuje večer.