"Vreme se je res zelo spremenilo. Včasih me je strah oceana," pravi ena od prebivalk.
Tuvalu je otoška država v Tihem oceanu, nekje na pol poti med Avstralijo in Havaji. Sestavlja jo 9 koralnih otokov, 5 majhnih, redko poseljenih atolov, in 4 grebenski otoki, ki jih obkrožajo sanjske plaže.
V državi, ki ima skupno površino približno 25 kvadratnih kilometrov in je četrta najmanjša na svetu – takoj za Vatikanom, Monakom in Naurujem –, živi le 11.000 ljudi, večina jih je na največjem od otokov, Fongafale.
Tuvalu ima tudi svojo valuto – tuvalujski dolar –, čeprav uporabljajo tudi avstralskega. Uradni jezik je tuvalujščina, v šoli pa se učijo še angleščino, ki jo pogosto uporabljajo.
Turkizno morje, peščene plaže, palme … Kako je videti življenje na tem majhnem arhipelagu?
Iz zraka je Tuvalu videti kot raj – ozko otočje, posejano s kokosovimi palmami in obdano s plitvimi smaragdnimi vodami.
Ko na otoku ne pričakujejo letal, otroci vzletišče izkoristijo za igro in šport, ki ima veliko vlogo v njihovem vsakdanjem življenju. Odrasli v popoldanskih urah dremajo v visečih mrežah in zvečer na plažah zakurijo taborne ognje, na katerih spečejo ribe.
Tuvalu ponuja mirne vode za potapljanje in snorkljanje med morskimi želvami in tropskimi ribami.
Življenje je preprosto, bi lahko rekli.
Vendar domačini niso vedno tako mirni, medtem ko opazujejo, kako se pljuskanje valov približuje.
Čez 50 let te majhne države morda ne bo več
Znanstveniki napovedujejo, da bi lahko Tuvalu v naslednjih 50 do 100 letih izginil, domačini menijo, da bi se to lahko zgodilo veliko prej.
“Prej je pesek segal daleč, in ko smo plavali, smo lahko videli morsko dno in korale. Zdaj je ves čas motno in korale so mrtve. Tuvalu tone,” piše The Guardian.
Dva od otokov sta že tik pred tem, da jih pogoltne morje.
Med nevihtami pa valovi bijejo otok z vseh strani in številne domačine je postalo resno strah.
In to je rezultat klimatskih sprememb.
Življenje na otokih je preprosto, da, a tudi kruto.
Razvojni program Združenih narodov Tuvalu uvršča med izjemno ranljive države. Rajska otoška država se namreč težko spoprijema z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami.
Porozna, slana prst je skoraj neuporabna za sajenje, nekatera živila, značilna za pacifiške otoke, morajo zdaj uvažati (z velikimi stroški), morje je onesnažilo podvodne zaloge vode, Tuvalu je tako popolnoma odvisen od deževnice, a suše se pojavljajo zaskrbljujoče pogosto. Po drugi strani pa poplave pogosto uničijo domove.
Tudi ribe so postale težava, saj vsebujejo toksine, ki jih je izločila beljena korala. Ko ljudje zaužijejo ribe, okužene s temi toksini, to povzroči takojšnjo in včasih hudo bolezen, ki jo spremlja bruhanje, vročina in driska, še piše The Guardian.
Zaradi višjih dnevnih temperatur je pa vse večje tudi tveganje za dehidracijo in vročinski udar.
Vlada si prizadeva najti rešitev
Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam med drugim vključujejo:
- gradnjo zidu, ki bi zaščitil upravno središče prestolnice,
- lokalni mestni svet načrtuje dvig zemlje na 10 metrov nad morsko gladino in gradnjo stanovanj, a zaenkrat nima sredstev,
- razmišljali so celo o gradnji plavajočega otoka.
Evakuacija otokov je zadnja možnost.
Viri: www.theguardian.com, www.britannica.com
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
