Comuna 13 je soseska v kolumbijskem mestu Medellin, ki je v 80. in 90. letih slovela kot svetovna soseska umorov, danes pa je živahna umetniška četrt in ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Kolumbiji.
Številni drugo največje mesto v Kolumbiji povezujejo s slovitim vodjo drogeraškega kartela, Pablom Escobarjem, ki je veliko ilegalnih poslov opravljal prav v Medellinu in okolici, zato njegovo ime pogosto slišimo tudi v povezavi s četrtjo Comuna 13 na obrobju mesta. A domačini povedo, da tam pravzaprav prebivalcev ni teroriziral samo njegov kartel, temveč številne druge gverilske organizacije (na primer Paramilitares, FARC and ELN), ki so pod pretvezo osvoboditve izvajale nasilje in se za potrebe financiranja dejavnosti ukvarjale z ilegalnimi posli. Za tamkajšnje prebivalce to ni pomenilo le življenja v strahu in dnevnega soočanja s krvavimi spopadi med organizacijami ter posledicami, ki so jih ti pustili, temveč so bili številni, najpogosteje moški, prisiljeni, da se takšnim organizacijam pridružijo. To je ustvarilo začaran krog, iz katerega ni bilo izhoda in zaradi katerega je bilo takšne organizacije težko ustaviti, kjub številnim militarističnim posegom države. Zaradi tega je četrt dve desetletji veljala za najbolj nevarno v državi in celo na svetu.
Po dolgih letih boja in neznanskim številom žrtev, ki še danes ni točno znano, je država 2002 leta z militaristično akcijo končno dosegla premirje v Comuni 13, kar je bil začetek ene največjih in najbolj navdihujočih transformacij, ne samo v Kolumbiji, temveč na svetu. Za to neverjetno spremembo so bile pravzaprav zaslužne predvsem ženske in mame iz zloglasne soseske, ki so se združile v gibanje in se aktivno odločile, da najdejo odgovore na to, kje so izgubljeni svojci, ter da svoje moške enkrat za vselej spravijo iz ulice ter jim omogočijo alternativno življenje od tega v tolpah in gverilskih organizacijah.
Njihov pristop je bil večplasten, a k neverjetni spremembi v načinu življenja in posledično varnosti ter atmosferi četrti je pripomoglo to, da so svojim otrokom ponudile številne dejavnosti, ki so jih zaposlile in odvrnile od tega, da bi se ukvarjali z ilegalnimi deli ali pridružili kriminalnim skupinam. Približale so jim umetnost in ponudile aktivnosti, kot so grafitanje, ples, beatboxanje in petje – skratka dejavnosti, ki izhajajo iz ameriške ulične kulture in so v tistem času postajale vse bolj priljubljene tudi v Latinski Ameriki.
Danes je Comuna 13 prava turistična atrakcija, saj je soseska polna pisanih grafitov, med katerimi so številni dela pravih umetnikov, na ulicah odmeva glasna glasba in kotički so rezervirani za plesne skupine, ki mimoidočim pripravljajo prave spektakle. Še posebej ob vikendih je vrvež res neverjeten, saj je obiskovalcev toliko, da so polne prav vse glavne ulice. Ob njih je bogata izbira gostinske ponudbe in trgovin s spominki, ki so pogosto dela domačinov iz četrti. V soseski tako rekoč ni več sledu o krvavi zgodovini. Kolumbijci sicer še vedno odsvetujejo zadrževanje v četrti ponoči, kar sicer velja za večino kolumbijskih mest, a čez dan je tam atmosfera res neverjetno živahna in prijetna.
Comuna 13 je definitivno zgodba o uspehu, zgodba o upanju in dokaz, da so spremembe mogoče, če je pri tem skupnost dovolj odločna in neomajna.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
