Čez odročne kraje osrednje Azije teče prav posebna cesta, ki je skozi leta odigrala pomembno strateško vlogo. Ker na dolgi poti prečka tudi gorovje Pamir, ji večina reče kar pamirska avtocesta. Nekoč je bila del svilne poti, po kateri je do Kitajske prišel tudi sloviti italijanski raziskovalec Marco Polo. Danes se po njej vozijo ljubitelji skritih turističnih biserov in dobrih pustolovščin.
Pamirska avtocesta se skozi stepe in visoko gorovje Pamir vije od mesta Oš v Kirgizistanu do Dušanbeja v Tadžikistanu. Na svoji 1.252 kilometrov dolgi poti vodi popotnike mimo čudovitih naravnih prizorov in številnih ostankov iz preteklosti. Prav zato je priljubljena destinacija za vse avanturiste, ki se s terenskimi vozili podajo na pot po razpokanih, ozkih in deloma peščenih cestah. Pamirska avtocesta namreč še zdaleč ni ravna in široka avtocesta v pravem pomenu besede.
V tem delu Azije so podobne ceste obstajale že dolgo. Pamirska avtocesta je bila namreč del svilne poti, po kateri se je v 13. stoletju proti Kitajski podal tudi sloviti raziskovalec Marco Polo. Vse od takrat je ohranila status pomembne prometnice, njen strateški pomen pa se je pokazal v 19. stoletju. Carska Rusija in britanski imperij sta si bila namreč preko kolonialnih ozemelj vedno bolj blizu.
V tem času je Rusija prevzela nadzor nad ozemljem današnjih držav Kirgizistan, Kazahstan, Uzbekistan in Tadžikistan, medtem ko so Britanci zavzeli Indijo in današnji Afganistan. Vojski kolonialnih sil sta se tako srečali v dolini reke Panj med Afganistanom in Tadžikistanom, kjer sta ostali vsaka na svoji strani. Da bi lažje oskrbovali svoje vojake ob meji, so Rusi začeli graditi in utrjevati pamirsko avtocesto proti notranjosti.
Do konca 19. stoletja so ob današnji meji med Tadžikistanom in Afganistanom zgradili prvi del ceste do mesta Korog. Na to mesto pa je vezana tudi posebna zgodba. Leta 1914 naj bi vojaški poveljnik v Korogu hotel dobiti klavir za hčerko, zato je ukazal svojim vojakom, da mu ga prinesejo. Skupina vojakov je tako šla do mesta Oš in se nato s klavirjem na ramenih čez gorske prelaze vrnila do Koroga.
Prava gradnja asfaltnih in utrjenih cest se je nadaljevala v času Sovjetske zveze. Nova avtoceste M41, kot so jo poimenovali, je večinoma potekala po starih odsekih pamirske avtoceste, vendar je bila nekoliko daljša. Segala je namreč od severa Kirgizistana do uzbeško-afganistanske meje. Strateško pomembnost je znova pokazala med vojno v Afganistanu, ko je sovjetska vojska za oskrbo enot uporabljala prav M41. Po razpadu Sovjetske zveze pa je začela razpadati tudi avtocesta, ki je danes marsikje komaj še prevozna.
Pamirska avtocesta popotnike med prečkanjem gorovja Pamir popelje izjemno visoko. Najvišja točka je prelaz Ak Baital, ki leži na 4.655 metrih nadmorske višine. Poleg dih jemajočih razgledov na zasnežene vrhove strehe sveta, kot pravijo Pamirju, pa lahko turisti uživajo tudi v nekaterih mestih z bogato kulturno dediščino in zgodovino. Vendar je večji del te odročne magistrale bolj redko poseljen, prav tako so redki tudi hoteli ali druge turistične nastanitve. Popotovanje po pamirski avtocesti je tako še vedno prava avantura.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!