Lansko leto je bilo eno najbolj smrtonosnih v zgodovini odprav na Mount Everest. Eden od razlogov je tudi vse večja gneča.
Leta 2023 je pri vzponu ali sestopu na Mount Everest umrlo 18 ljudi, zaradi česar je bilo lansko leto eno najbolj smrtonostnih v zgodovini odprav na najvišji vrh sveta. Vedno bolj pomembna razloga za smrtne žrtve na Mount Everestu pa postajajo gneča in “prometni zamaški”.
Leta 2019 je National Geographic v članku o gneči na Mount Everestu citiral objavo kanadskega snemalca Elie Saikalyja, ki je na Instagramu objavil naslednje poročilo: “Ne morem verjeti, kaj sem videl tam zgoraj. Smrt. Pokol. Kaos. Mrtva telesa na poti in v šotorih v taboru 4. Ljudje, ki sem jih skušal obrniti nazaj in so na koncu umrli. Ljudje, ki so jih vlekli navzdol. Hoja čez trupla. Vse, kar ste prebrali v senzacionalnih naslovih, se je zgodilo v noči vzpona na vrh.” Objavo je sicer kasneje zbrisal. Vendar so takrat tudi drugi alpinisti poročali o izjemni gneči in težavah tako pri vzponu kot sestopu zaradi “prometnih zamaškov”, ko se alpinisti enostavno niso umaknili drugim in jih spustili mimo – tudi zato, ker niso imeli kam.
Američan Ben Jones, gorski vodnik in bloger, je poročal, da so plezalci ob sestopu morali čakati tudi do dve uri, preden so se lahko premaknili. “To je lahko problem, če s seboj nimaš dovolj kisika,” je takrat zapisal. Dolgoletni bloger Alan Arnette pa je v eni od svojih objav ocenil, da je pet od 11 smrtnih žrtev na Everestu v sezoni leta 2019 morda bilo povezanih z gnečo v kombinaciji z nepoznavanjem razmer, ki vladajo v Himalaji – od pomanjkljive opreme do telesne pripravljenosti.
Na podobne razmere kot v Himalaji opozarjajo tudi gorski reševalci in okoljevarstveniki v našem visokogorju. Čeprav so razmere tukaj drugačne, se tudi pri nas srečujemo tako z gnečo kot s pogostimi nesrečami, katerih razlog so neznanje, slaba oprema, nepripravljenost in podcenjevanje razmer. O tem smo poročali tudi v članku: Misli in občutki izkušenega gorskega reševalca ob zadnjih nesrečah v gorah.
Najvišje smetišče na svetu
Območje najvišjega vrha sveta pa postaja zaradi vse bolj množičnega obiska tudi “najvišje smetišče na svetu”. Nacionalni park Sagarmatha, ki je del svetovne dediščine Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), vsako leto obišče približno 100.000 ljudi, ki močno obremenjujejo naravno okolje.
Na območju domačini vse bolj izsekavajo gozd zaradi lesa za gradnjo koč in pridobivanje kurjave drva za turiste. Obiskovalci uničujejo tudi pešpoti. Največja težava pa je na sami gori, kjer alpinisti puščajo konzerve, steklenice, plastenke in dele odslužene opreme. Leta 2019 je nepalska vlada začela kampanjo za odstranitev 10 ton odpadkov z gore. Uvedli pa so tudi denarne depozite. Vsak, ki obišče Mount Everest, mora plačati 4.000 dolarjev depozita (približno 3.700 evrov), ki jih dobi vrnjenih, če se vrne z osmimi kilogrami smeti. To je povprečna količina, ki jo med vzponom proizvede ena oseba, piše National Geographic.
Drag vzpon se bo še podražil, vendar se bojijo, da učinka ne bo
Lani je nepalska vlada izdala rekordnih 478 dovoljenj za vzpon na vrh po nepalskem ozemlju, piše The Straits Times. Dovoljenje za vzpon na Everest za tujce stane 11.000 ameriških dolarjev (10.155 evrov), kar nepalskemu gospodarstvu vsako leto prinese nekaj milijonov evrov.
In čeprav se vrstijo opozorila o tem, da bi bilo treba število letnih dovoljenj zmanjšati, se vlada v Katmanduju temu upira.
Pričakovati pa je, da se bodo prihodnje leto cene močno povečale, in sicer na 15.000 dolarjev (skoraj 14.000 evrov) na osebo, piše portal Explorer’s Web. Nepalsko ministrstvo za turizem je dejalo, da bo to pomagalo odvrniti nekatere plezalce, da bi preprečili gnečo. Vendar pa vse večji uspeh luksuznih odprav, ki stanejo od 100.000 pa vse do 300.000 dolarjev (92.000 do 276.000 evrov), kaže, da višja cena ne bo skoraj nič spremenila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje