Zapirajo simbol Bologne, ki visi še bolj kot slavni stolp v Pisi

Potovanja 31. Okt 202315:56 0 komentarjev
Stolpa Asinelli in Garisenda na Bologno
Stolpa Asinelli in Garisenda na Bologno (Foto: PROFIMEDIA)

Trga v starem mestnem jedru Bologne, na katerem stojita slavna stolpa, si v naslednjih nekaj letih ne bo mogoče ogledati. Občina ga bo namreč zaprla, saj morajo utrditi temelje 48-metrskemu poševnemu stolpu Garisenda. Stolp, ki je simbol Bologne, namreč zaradi posedanja tal visi po strani še bolj kot slavni stolp v Pisi. Poleg Garisende na trgu stoji stolp Asinelli. V 12. stoletju sta stolpa zgradili dve vplivni družini, ki sta med seboj tekmovali, katera bo zgradila višjega.

Eden od osrednjih trgov starega mestnega jedra Bologne bo prihodnjih nekaj let zaprt. Občina ga zapira zaradi varnosti, saj na njem stoji 48-metrski poševni stolp Garisenda.

Kot je za Guardian povedal župan tega italijanskega mesta Matteo Lepore, se ne bojijo, da bi se stolp podrl, ampak ga želijo obnoviti in narediti varnejšega.

Stolp Garisenda stoji na trgu Piazza di Porta Ravegnana in je s stolpom Asinelli, ki stoji tik ob njem, zaščitni znak Bologne. Oba sta iz 12. stoletja, Garisenda pa je bil izvorno visok okoli 60 metrov. Ker pa so se tla pod njim začela v 14. stoletju pogrezati, so ga morali znižati.

Spremembe v tleh so na stolp tako močno vplivale, da sedaj visi še bolj kot slavni poševni stolp v Pisi.

Po zaprtju mu bodo skušali utrditi temelje, že sedaj pa so namestili senzorje, ki bi zaznali morebitne premike stolpa. Poleg trga bo zaprt tudi stolp Asinelli, na katerega so se lahko povzpeli turisti.

Stolpa Asinelli in Garisenda na Bologno
Stolpa Asinelli in Garisenda nad Bologno (Foto: PROFIMEDIA)

Simbola Bologne nosita tudi zgodbo iz preteklosti. Poimenovali so ju po dveh vplivnih družinah, ki naj bi ju tudi zgradili. Družini Asinelli in Garisenda pa sta med seboj tekmovali, kdo bo zgradil višjega.

Na koncu je zmagal stolp družine Asinelli, ki je meril 70 metrov, danes pa zaradi povišanja sega kar 97 metrov visoko.

Visoka lepotca pa sta si pot utrla tudi v literaturo. O stolpih je v Božanski komediji pisal Dante Alighieri, ki se ju je spomnil tudi v pesniškem opusu Le rime. Navdihnila pa sta tudi Charlesa Dickensa, ki ju omenja v svojem potopisu Slike iz Italije, poševni stolp Garisenda pa je svoje mesto dobil v delu Italijansko potovanje Johanna Wolfganga Goetheja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!