Soustanovitelj podjetja OceanGate želi do leta 2050 poslati tisoč ljudi v kolonijo, lebdečo v Venerini atmosferi.
Po tragediji podmornice Titan je soustanovitelj podjetja OceanGate ponovno v središču pozornosti, saj je najavil, da želi do leta 2050 poslati tisoč ljudi v kolonijo, lebdečo v Venerini atmosferi, piše Business Insider.
Guillermo Söhnlein, ameriško-argentinski poslovnež, ki je OceanGate zapustil že leta 2013 in v njem obdržal le manjši delež ter začel iskati podjetja, s katerimi bi lahko uresničil končno ambicijo: potisniti človeštvo onkraj njegovih naravnih meja na Zemlji. Zaradi takšnega razmišljanja ga mnogi primerjajo z vizionarskimi milijarderji, superzvezdniki Silicijeve doline, kot sta Elon Musk in Mark Zuckerberg. Sam se s tem strinja. “Če ne bi imeli takšnih ljudi, bi verjetno še vedno bili v jamah,” je dejal. Prepričan je, da mora človeštvo premikati meje inovacij. In kot soustanovitelj OceanGata v to verjame, kljub možnostim, da bi premik teh meja lahko povzročil tragedije, kot je bila implozija Titana, ki je na neki način prav tako premikal meje.
“Pozabite na OceanGate. Pozabite na Titan,” pravi Söhnlein. “Pozabite Stocktona (soustanovitelj OceanGata, ki je umrl v imploziji Titana, op. p.)! Človeštvo bi se lahko znašlo na robu velikega preboja, potem pa tega ne bi izkoristilo, ker bi se kot vrsta ustrašilo, vse skupaj zaprlo in se potisnilo nazaj v status quo.”
Zakaj Venera? Zakaj pa ne?
“Mislim, da že od svojega 11. leta starosti stremim k temu, da bi človeštvo postalo vrsta, ki živi na več planetih,” je dejal Söhnlein. “Vedno znova sem sanjal, da bom poveljnik prve marsovske kolonije,” je še povedal. Trdi, da njegov načrt, ustvariti človeško kolonijo v Venerini atmosferi, ni tako nor, kot se zdi. “Mislim, da je to manj ambiciozno kot spraviti milijon ljudi na površje Marsa do leta 2050,” je povedal za Insider.
Venera, ki je po velikosti skoraj enaka Zemlji, je najtoplejši planet v sončnem sistemu. To je planet, na katerem je globalno segrevanje iz še neznanega razloga nekoč “ponorelo” in njeno ozračje je zdaj polno ogljikovega dioksida, temperatura na njenem površju bi lahko stopila svinec, iz njenih oblakov pa dežuje žveplena kislina. Tudi tlak na površju bi človeka takoj zmečkal, saj je več kot 90-krat višji od tlaka na površini Zemlje.
Nekateri zaradi podobne velikosti, a za človeka uničujočih razmer na površini Venero imenujejo “Zemljina zlobna dvojčica”. Zato mnogi tudi dvigujejo obrvi ob Söhnleinovem načrtu. Vendar ambiciozni podjetnik opozarja na raziskave, ki kažejo, da približno 45 kilometrov nad površjem Venere vladajo razmere, kjer bi ljudje teoretično lahko preživeli, saj sta tlak in temperatura nižja in podobna Zemeljskim. “Če bi bilo mogoče vesoljsko postajo oblikovati tako, da bi bila kos žvepleni kislini v oblakih, bi lahko nekega dne v Venerini atmosferi živelo na stotine do tisoče ljudi,” je dejal Söhnlein.
Idejo, podobno Sönhleinovi, prikazuje tudi spodnji video.
Dodal je, da bi lahko lebdeča kolonija v Venerini atmosferi do leta 2050 sprejela tisoč ljudi, pri čemer ni jasno, kako naj bi se to zgodilo. Priprave pa že tečejo. Söhnlein je namreč s podjetnikom in znanstvenikom dr. Khalidom M. Al Alijem ustanovil podjetje Humans2Venus (Ljudje na Venero), v katerem razvijajo “kreativne poslovne koncepte in ideje za premagovanje komercialnih ovir pri namestitvi ljudi na Venero”. Predvsem si bodo prizadevali razviti tehnike za znižanje stroškov izstrelitve raket in vzdrževanja misij.
Insider je o tem, ali je pošiljanje ljudi na Venero realen cilj do leta 2050, vprašal neodvisnega strokovnjaka. “Če bosta v to vložena politična volja in veliko denarja, sem prepričan, da bi človeštvo to zmoglo,” je dejal Andrew Coates, profesor vesoljske fizike iz Laboratorija za vesoljsko znanost Mullard University College London. Sam se ukvarja z razvojem instrumentov za načrtovano robotsko misijo na Mars in po njegovem mnenju Venera za človeštvo ni nič težja tarča kot Mars. Na obeh planetih namreč vlada okolje, v katerih ljudje ne bi mogli preživeti brez ustrezne tehnologije.
Poleg tega je treba upoštevati še izpostavljenost kozmičnemu sevanju, nevzdržnim temperaturam in dolgo potovanje, za katero ni primeren vsakdo. “Ljudje takšno potovanje primerjajo z enomesečnim potovanjem s karavano. Nekateri ljudje to zmorejo, nekateri ne,” je dejal in opozoril, da bi v tem primeru potovanje trajalo več mesecev, ljudje pa bi bili pri tem zaprti v razmeroma majhnem prostoru. Poleg tega bi lahko prisotnost ljudi onesnažila okolje na teh dveh planetih z biološkimi sredstvi, in to bi utegnilo vplivati na gradnike življenje, ki morda (kot kažejo raziskave) obstajajo tako na Veneri kot na Marsu. “Če se človeštvo že mora premakniti onkraj Zemlje, ker potrebuje več prostora za širitev, je Luna, ki je bližje, popolnoma primerna za to,” je dejal Coates.
Toda za podjetje Human2Venus ni vprašanje, zakaj Venera. “Morda bi bilo boljše vprašanje, zakaj ne?” piše na njegovi spletni strani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
