Najbolj ogroženi so mlajši moški in mladi potrošniki, kaže študija kitajskih raziskovalcev. In kaj imajo s tem akvarijske ribice?
Ocvrti krompir je ena najbolj priljubljenih jedi na svetu. Poznamo jo v več različicah, zato natančnih podatkov, koliko te okusne mastno-škrobne jedi ljudje pojemo na leto, ni mogoče najti.
Revija Fortune Business Insights ocenjuje, da je bil trg samo s krompirčkom (t. i. french fries) leta 2022 vreden okoli 16 milijard dolarjev (14,5 milijarde evrov), leta 2029 pa naj bi dosegel že več kot 29 milijard (26,3 milijarde evrov). Pojemo ga, skratka, ogromno.
Bolj ogroženi so mladi moški in mlajši potrošniki
Kot kaže, pretirano poseganje po ocvrtem krompirčku – pa tudi drugi ocvrti hrani – negativno vpliva na duševno zdravje. Raziskovalci univerze Žeidžang iz kitajskega Hangžuja so, po poročanju CNN, ugotovili, da je pogosto uživanje ocvrte hrane, zlasti ocvrtega krompirja, povezano z večjim tveganjem za anksioznost in depresijo. Pri tistih, ki pogosto uživajo pomfri, so ugotovili kar za 12 odstotkov večje tveganje za depresijo in sedemodstotno večje tveganje za anksioznost kot pri ljudeh, ki niso jedli ocvrte hrane. Povezava je bila izrazitejša med mladimi moškimi in mlajšimi potrošniki, so še ugotovili raziskovalci.
Kaj imajo s tem akvarijske ribice?
Eden glavnih krivcev za večje tveganje za tesnobo in depresijo naj bi bila spojina akrilamid, ki nastane med postopkom cvrtja, zlasti v ocvrtem krompirju.
V neki drugi študiji so namreč ugotovili, da ta spojina negativno deluje na akvarijske ribe, cebrice, ki so potem, ko so jih izpostavili večjim količinam akrilamida, začele kazati znake tesnobe – skrivale so se po temačnih kotih akvarija in se veliko manj družile v jati, čeprav so običajno precej “družabne”. Walter Willett, profesor s Harvarda, pa je ob tem opozoril, da akrilamid ne nastaja samo pri cvrtju, pač pa tudi pri drugih postopkih toplotne obdelave živil – tako ga recimo najdemo v praženi kavi ali toastu. Dodal pa je še, da je raziskavo s cebricami “težko interpretirati v povezavi z zdravjem ljudi, ker smo očitno precej različni, kar priznavajo tudi avtorji”.
Povezava je nejasna, opozarjajo drugi strokovnjaki
Prehranski strokovnjaki, ki v kitajsko raziskavo niso bili vključeni, opozarjajo tudi, da so rezultati iz kitajske univerze zgolj preliminarni in da ni povsem jasno, ali je ocvrta hrana tista, ki povzroča težave z duševnim zdravjem.
Možno je namreč, da so ljudje, ki so kazali simptome depresije ali anksioznosti, začeli jesti ocvrto hrano, da bi se z njo potolažili. Tako meni David Katz, specialist za medicino življenjskega sloga, ki sicer ni bil vključen v študijo. “Ljudje z anksioznostjo ali depresijo se vse pogosteje obračajo na ‘tolažilno hrano’ za nekaj navideznega olajšanja,” je povedal za CNN. “Gre za obliko samozdravljenja,” je dejal. Temu pritrjuje tudi Willett, ki je dejal, da lahko anksiozni in depresivni ljudje spremenijo svojo prehrano. Opozarja pa tudi, da je povezavo med ocvrto hrano in spremembami razpoloženja na splošno težje preučevati kot povezavo med ocvrto hrano in obolenji, kot sta rak ali srčne bolezni, saj so duševne težave večinoma prehodnega značaja.
Tudi avtor študije, Ju Žang, je za CNN povedal, da “ni potrebe za paniko v zvezi s škodljivimi učinki ocvrte hrane na duševnost”. Toda ohranjanje zdravega življenjskega sloga in zmanjšanje porabe ocvrte hrane lahko poleg splošnega zdravja pomaga tudi duševnemu zdravju, je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
