Netflix je objavil dokumentarno serijo Harry & Meghan, ki razkriva razhod britanskega princa in njegove žene z britansko kraljevo družino. Poglejmo si, kako njun odnos ter njegovo travmo komentira terapevtka.
“Če še niste slišali, ima britanska monarhija svojo postojanko zdaj v Kaliforniji in mislim, da ima pri tej selitvi vlogo predvsem travma,” je zapisala somatska terapevtka in raziskovalka Rebekkah LaDyne, ki je napisala knjigo The Mind-Body Stress Reset: Somatic Practices to Reduce Overwhelm and Increase Well-Being.
Oglejmo si zelo na kratko Harryjevo travmo
Kot otrok je princ Harry opazoval, kako je njegova mati Diana trpela pod nenehnim pritiskom tabloidov in kraljeve družine, kako so njene potrebe po duševnem zdravju ignorirali ali celo osramotili, na koncu pa je umrla, ko je pobegnila pred še eno zasedo paparacev. Kaj lahko Harry stori, da spremeni način delovanja teh travm v svoji podzavesti?
Travma in možgani
Travma mrzlično sili naš um, da išče grožnje, ki so podobne našemu prvotnemu nemiru. Možgani iščejo morebitne podobnosti, da ne bi znova trpeli. Hkrati nas vlečejo tudi v tiste znane okoliščine, podobne travmi, ker jih del nas poskuša podoživeti, vendar tokrat z novim, srečnejšim koncem, kot smo ga imeli prvotno. Travma nas tako vleče v nasprotne smeri. Hkrati odločeni, da se izognemo situacijam, ki so podobne tistim, ki so nas že prizadele; in hkrati nas nezavedno vleče proti grozoti, da bi jo ponovno uprizorili z boljšim izidom.
Harry se zaljubi
Harry se iskreno zaljubi v čudovito žensko. Zelo drugačna je od dogovorjenega zakona, v katerem je trpela njegova mati. Videti je bilo obetavno, kot da morda ne bo ponovil svojih družinskih travm. Toda potem se zdi, da se Harryjevo razmerje z Meghan razvija po zelo podobni poti. Kraljeva družina ju zavrača, mediji ju imajo ves čas pod drobnogledom, javnost pa ju malikuje. Življenje pod neznosnim pritiskom. Harry vidi, kaj skrivanje, pritisk tabloidov in kraljeva pričakovanja povzročajo njegovi ženi. Dogaja se podobno, kot je videl pri svoji mami.
Kaplja čez rob: priča je, da se Meghanino duševno zdravje, tako kot se je tudi zdravje njegove mame, poslabšalo v samomorilne misli, in vidi, da se monarhija norčuje iz potrebe svoje žene po terapiji, kot se je to zgodilo pri Diani. Pri Meghan so prisotni še strašni dodatki rasizma.
Bo Harry spremenil zgodbo?
Harry podoživlja izkušnjo svoje pretekle resničnosti, pometene pod kraljevsko preprogo, medtem ko ženska, ki jo ljubi, trpi. Toda tokrat se je odločil spremeniti zgodbo. Harry lahko ustavi krog travm v zgodovini svoje družine tako, da z Meghan ustvari nova, drugačna dejanja.
Harry je bil zapuščen deček, čigar mati je bila deležna nezaslišanega nadzora in nato umrla, ko je bil star komaj 12 let. Kot otrok ni mogel storiti ničesar, da bi zaščitil mamo pred vso njeno bolečino, zdaj pa lahko zaščiti žensko, ki jo ljubi. Zdaj se lahko z Meghan skupaj zaščitita! Nekaj, česar nismo nikoli videli pri Diani in Charlesu.
Zdaj mu ni treba ostati na mestu in delati, kar mu je ukazano, kot mora vsak otrok, star 12 let, da preživi. Zdaj lahko z roko v roki z Meghan odide stran od kritike monarhije. Zdaj lahko on in njegova partnerka spregovorita in povesta svojo resnico. Ampak nismo še pri “srečno sta živela do konca svojih dni”. Poškodovani možgani in travma potrebujejo več časa in vztrajnega dela.
Drugačen izid ima trajen učinek na možgane le, če spremenimo podzavest. Z občutkom novih izkušenj lahko Harry posodobi nevronske mreže, ki so bile v vsem, kar se je zgodilo z Diano, zložene kot domine. Dokler niso posodobljene, te stare zložene domine vztrajno čakajo, da jih znova in znova podrete v želji po podvajanju travme. Te lahko posodobimo z zavestnim — utelešenim — delom na sebi.
Pri posodabljanju možganov je utelešeno zavedanje ključni korak
Z utelešenim posodabljanjem se Harry ne le obnaša drugače, ampak tudi čuti drugače. Da bi resnično pozdravili travmo, ni dovolj, da nekaj naredimo drugače; v celem telesu moramo čutiti, da smo “to” naredili drugače.
Na primer, če si Harry vzame čas in pozornost, da začuti občutke: “Tukaj je moja žena; je varna in zaščitena! Tukaj sta najina sin in hčerka! Tukaj smo vsi, ki smo dali prednost svojemu duševnemu zdravju, vrednotam in svojim resnicam! Ni tako kot takrat, ko sem bil otrok; tokrat je zelo drugače! Nisem več nemočen.”
Če si vzame čas, da to začuti v telesu, da tudi njegove mišice, srčni utrip in dihanje zaživijo nove izkušnje, lahko te nove izkušnje postanejo bolj domače in normalne za možgane.
Z novimi možganskimi povezavami se ne le drugače obnašamo, drugače se tudi počutimo, drugače razmišljamo in v svojem bistvu smo drugačni. Ker so nove povezave postale nova normalnost naših možganov.
Vir: rebekkahladyne.medium.com
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
