Resnično prekletstvo mumij. Znanstveniki opozarjajo: nov trend je nevaren

Leta 1923, dobro leto po enem največjih arheoloških odkritij 20. stoletja, odkritju skoraj nedotaknjene grobnice egipčanskega faraona Tutankamona, je zaradi hude pljučnice umrl britanski lord Carnarvon, glavni finančni podpornik odprave.

V bolj ali manj sumljivih okoliščinah pa je umrlo še nekaj oseb, ki so bile neposredno ali posredno povezane z odkritjem, in v javnosti se je hitro razširila novica o "faraonovem" ali "mumijinem prekletstvu".

Sicer sam termin "mumijino prekletstvo" ni nekaj novega. Obstaja že iz antike oziroma Starega Egipta, ko so grobnice faraonov in drugih pomembnih Egipčanov pogosto "zavarovali" z uroki, ki naj bi varovali grobnice in mumije pred skrunitvijo.

Vendar se številni roparji grobnic nanje niso preveč ozirali in veliko grobnic v starem Egiptu je bilo oropanih že v antiki.

Poleg dragocenosti pa so predmet trgovine postali tudi mumificirani ostanki.

Ti so po različnih prepričanjih prinašali bodisi srečo ali pa so jih uporabljali v zdravilstvu ali pa za pripravo različnih "čarovniških" praškov in drugih izdelkov.

Razmah trgovine z mumificiranimi ostanki

Trgovina z mumijami je običajno bila skrivna in pogosto nezakonita. Kot piše britanski The Guardian, pa se je v zadnjih letih še razmahnila.

Trgovine z mumificiranimi ostanki ljudi pa so se lotili tudi znanstveniki, in sicer z zdravstvenega vidika.

Raziskava skrivnostne trgovine s stoletja starimi deli človeških teles pa je razkrila skrb vzbujajoča zdravstvena tveganja, ki so jih znanstveniki označili za "pravo prekletstvo mumij".

Pregled 128 spletnih objav na platformah družbe Meta, spletnih trgovinah, platformah za e-trgovanje in straneh dražbenih hiš je odkril številne primere mumificiranih ostankov, ki so bili na prodaj in so kazali očitne znake biološkega propadanja.

"Najpogosteje smo zaznali posamezne dele telesa, kot so dlani in stopala, sledile pa so cele mumificirane glave," pišejo avtorji članka.

Kaj je bistvo "prekletstva mumij"?

Postopki mumifikacije, bodisi umetni bodisi naravni, vključujejo zapletene kemične in fizikalne procese, katerih namen je upočasniti razkrajanje.

Skozi zgodovino so za ohranjanje tkiv uporabljali vrsto strupenih materialov in snovi, med drugim težke kovine, kot so arzen, živo srebro in svinec.

Stik z mumificiranimi deli, ki so bili obdelani s strupenimi snovmi, tako seveda predstavlja tveganje za zdravje.

Poleg tega lahko mumificirani ostanki kljub stoletjem izsuševanja skrivajo tudi številne speče mikroorganizme in spore gliv, se je lahko ob premikanju ali poseganju v ostanke sprostijo v zrak.

Prav vdihavanje spor glive Aspergillus pa bi lahko bilo usodno za že omenjenega lorda Carnarvona, Avtorji raziskave menijo, da je umrl zaradi hude oblike aspergiloze, vnetja pljuč, ki ga povzroči vdihavanje spor.

Vdihavanje spor omenjene glive pa naj bi bilo krivo tudi za smrt desetih od dvanajstih konservatorskih strokovnjakov, ki so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja odprli grobnico kralja Kazimirja IV. v poljskem Krakovu.

Ogroženi tudi poštni in carinski delavci

Strupene snovi in mikroorganizmi pa ne predstavljajo tveganja le le za prodajalce in kupce, so opozorili znanstveniki v recenziranem znanstvenem članku, objavljenem v reviji International Journal of Cultural Property in na spletni strani univerze v Cambridgeu.

Kirsty Squires, profesorica človeške bioarheologije na univerzi Staffordshire, ki je sodelovala pri raziskavi, je povedala, da se trgovci očitno zelo slabo zavedajo nevarnosti.

"V nekaterih komentarjih sicer omenjajo vonj po mumiji, ki ga je mogoče pripisati biološkemu propadanju ostankov, vendar nekatere objavljene fotografije kažejo mumificirane ostanke, ki niso shranjeni v zaščitnih vitrinah, temveč so izpostavljeni okoliškemu zraku, denimo v sobi zasebnega stanovanja, kar je lahko zelo nevarno," je dejala.

"Ko smo pripravljali ta članek, smo videli tudi fotografije močno propadlih ostankov, ki so bili preprosto postavljeni na stojalo brez steklenega pokrova. Ni bilo videti, da bi bila temperatura nadzorovana oziroma da bi bili zagotovljeni ustrezni pogoji za shranjevanje človeških ostankov."

Raziskava je pokazala, da niso ogroženi le tisti, ki trgujejo s človeškimi ostanki.

Znanstveniki pišejo: "Ker se za prevoz mumificiranih človeških ostankov uporabljajo poštna in kurirska podjetja, so ogroženi tudi skladiščni delavci, vozniki, zaposleni v prometnih vozliščih in cariniki, saj ob prvem stiku s takšnimi pošiljkami najverjetneje ne uporabljajo potrebne osebne varovalne opreme."