David Mamet, ki velja za enega osrednjih ustvarjalcev sodobne ameriške dramatike, je besedilo Seksualna perverzija v Čikagu napisal v 70. letih minulega stoletja po t. i. seksualni revoluciji, v 60. letih. Zaradi svoje neposrednosti je drama priljubljena že od krstne uprizoritve in sodi med Mametova največkrat uprizorjena dramska dela.
Dramo s skrajšanim naslovom Seksualna perverzija v prevodu Zdravka Duše je na oder Šentjakobskega gledališča prvič postavila režiserka Sara Lucu. Na novinarski konferenci je režiserka povedala, so si za predstavo želeli izbrati besedilo, ki bo komunikativno tako za igralce kot občinstvo, obenem pa bo dopuščalo tudi avtorski pristop in dovolj prostora za ustvarjalce, zlasti igralce. Direktor gledališča Milan Golob je zadovoljen, da so se amaterski igralci, ki v Šentjakobskem gledališču delujejo povsem prostovoljno, lotili tako zahtevnega dela, saj vloge zahtevajo veliko poglabljanja tako vase kot tudi v odnose.
”Mislim, da moramo poudariti tudi, da bo Mamet prvič uprizorjen tudi v Šentjakobskem gledališču, čeprav je na neki način že klasik, sicer zelo sodoben. To se mi zdi velika stvar. Okoli 50 let staro besedilo je še vedno zelo živo in sodobno, zato se mi zdi zares fino, da ga bomo igrali v Šentjakobskem gledališču,” je za uvod povedala režiserka Lucu, ki ima za seboj zelo uspešno režijo muzikala Povodni mož: ”Mislim, da je bilo tudi za igralce zanimivo delati tako komunikativno besedilo. Besedilo dopušča veliko plasti iskanja znotraj likov, znotraj odnosov, znotraj praznine sodobnega človeka.”
Dramaturg Mišo Mićić, ki je asistent režije, oblikovalec govorne podobe in avtor izbora glasbe, je povedal, da gre predstava precej globlje od naslova, ki pa so mu iz izvirnika odvzeli besedo Chicago, saj so želeli Mametovo zgodbo, ki je zelo aktualna tudi za sodobni čas, lokalizirati. Čeprav v predstavi ni nikoli omenjena Ljubljana, si je dogajanje zlahka predstavljati v njej, je prepričan Mićić.
”Osrednja tema drame je zagotovo neka izpraznjenost odnosov, odtujenost, individualizacija v sodobnem svetu in tudi v naslovu Seksualna perverzija se tiče bolj perverzije naše nezmožnosti pristnih, ljubečih, solidarnih odnosov. Besedilo je nastalo v 70. letih minulega stoletja po t. i. seksualni revoluciji, v 60. letih, kot nekakšen odgovor na vprašanje, kaj nam je prinesla,” je pojasnil Mićić: “Za tisti čas zelo inteligentno in lucidno napoveduje vse težave, s katerimi se soočamo še danes. Nekatere težave so še veliko večje, predvsem zaradi interneta in vseh drugih aplikacij in platform. Poskušali smo se pogovarjati tudi o tem, kako se ta intima in političnost prepletata, kako druga na drugo vplivata. Največja stvar, s katero smo se ukvarjali, je odtujenost in težave pri grajenju odnosov. To nevidenje drugega kot nekega sopotnika. In prav ta nefunkcionalnost prinese največ komičnih dialogov.” Režiserka in dramaturg sta opozorila še na jezik, ki je surov, vulgaren in na neki način pritlehen, postaviti pa so ga hoteli v nižji delavski sloj, živeč v urbanem okolju.
Predstava nas bo ravno prav silila iz cone udobja, k premisleku o odnosih, ki tako močno zaznamujejo naša življenja. Humor, ki ga Mamet mojstrsko vodi od heheta prek grenkega nasmeha do glasnega smeha, je na trenutke tudi tragičen. In točno táko je tudi življenje zunaj odra, na katerem se bodo soočili Jana, Bernard, Dani in Doris v upodobitvi šentjakobskih igralk in igralcev in režiji Sare Lucu.
V predstavi igrajo Kaja Jordan, Tina Tavčar, Domen Koren in Samo Ravnikar. Scenografinja: Ana Rahela Klopčič, kostumografinja: Alja Satošek, lektor: Renato Horvat, oblikovalka svetlobe: Nastja Miheljak.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
