Jeseni se ptice selivke odpravijo na dolgo pot proti jugu, v spomladanskih mesecih pa se vrnejo v domače gnezdo. Kako se pripravijo na dolgo potovanje, kako daleč letijo in zakaj nekatere letijo v obliki črke V?
Ko se drevesne krošnje obarvajo v jesenske barve, ozračje pa se ohladi, se milijarde ptic selivk poda proti jugu.
V 17. stoletju je angleški duhovnik in pedagog Charles Morton trdil, da se ptice selijo na Luno. Čeprav se to danes morda sliši smešno, je svoje domneve pravzaprav argumentiral z razlogi, ki pa niso bili napačni. Pravilno je predvideval, da se ptice selijo zaradi vremenskih sprememb in pomanjkanja hrane, ter ugotovil, da jim zaloga telesne maščobe pomaga pri premagovanju poti.
Prvi oprijemljivi dokaz selitve simbolizira štorklja “pfeilstorch” oziroma štorklja s puščico. Gre za štorkljo, ki so jo v Nemčiji našli s prebodenim vratom. Kasneje se je izkazalo, da je bila sulica, ki je prebadala njen vrat, narejena v Afriki. Štorklja je danes razstavljena v naravoslovnem muzeju Univerze v Rostocku.
Domneve Mortona, da se ptice selijo zaradi iskanja hrane, so potrdili kasnejši znanstveniki, ki so pojasnili tudi, da se ptice selivke nato vsako leto vračajo domov v svoje gnezdišče.
Vsaka vrsta ptice ima svoje migracijske vzorce. Večina se jih za odhod odloči, ko temperature padejo, dnevi postanejo krajši, hrano pa je vse težje najti. Nekateri znanstveni dokazi kažejo tudi, da imajo ptice vgrajene nekakšne “notranje ure”. Ptice v ujetništvu v času, ko se njihovi divji sorodniki začnejo seliti, postanejo nemirne, poroča BBC.
Pred pticami selivkami je nato dolga pot, na katero se morajo dobro pripraviti. Ptice si morajo zagotoviti zadostne zaloge maščob oziroma hrane. Nekaterim se lahko povečajo tudi notranji organi – povečajo se letalne mišice in srce, zmanjšajo pa želodec, jetra in črevesje.
Vrtna penica, ki sicer tehta približno 18 gramov, lahko pred odhodom podvoji svojo težo na 37 gramov. Med potovanjem lahko nato izgubi približno 3 do 3,5 grama na vsakih 1.000 kilometrov letenja, saj se porabljajo maščobe in beljakovine, ki so shranjene večinoma v prebavnem traktu, pa tudi v jetrih in nožnih mišicah, še poroča BBC.
Kako ptice vedo, kam potovati?
Vrste ptic se med sabo razlikujejo, veliko pa jih ima prirojene mehanizme, ki določajo smer njihove selitve, “notranji GPS” pa jim preprečuje, da bi se izgubile. Nekatere ptice, ki letijo podnevi, se orientirajo po soncu. Če letijo proti jugu, vedo, da bo ob zahodu sonce na njihovi desni, poroča spletni portal Punkufer.
Nekaterim pticam pomagajo orientacijske točke. Morske ptice na primer sledijo obali. Spet drugim pomaga zemeljsko magnetno polje, nočne selivke pa razlikujejo med ozvezdjem in sledijo “zvezdnemu kompasu”.
Zakaj ptice letijo v obliki črke v?
Če se ozremo proti nebu, bomo opazili, da nekatere jate ptic letijo v obliki črke V. Eden izmed razlogov je, da tako prihranijo energijo, saj izkoristijo vzgonski val, ki ga povzroči ptica pred njimi. Ta vzgon dvigne ptice, ki jim posledično ni treba vložiti toliko napora. Ptice, ki letijo v obliki črke V, pa tako tudi lažje komunicirajo, zapišejo na National Geographicu.
Katere ptice se selijo in katere letijo najdlje?
Seli se približno polovica od skoraj 10.000 znanih vrst ptic na svetu. Nekatere v letnem ciklu selitve preletijo tudi do devetdeset tisoč kilometrov. Znanstveniki so leta 2020 zabeležili najdaljši neprekinjeni selitveni polet med Aljasko in Novo Zelandijo. Ene najbolj vzdržljivih ptic so arktične gnezdilke. Ena od njih je prek Tihega oceana brez postanka potovala enajst dni in preletela dobrih dvanajst tisoč kilometrov.
Višinske rekorderke pa so tibetanske gosi, ki naredijo okoli pet tisoč kilometrov, na poti pa prečkajo gorovje, zato letijo tudi sedem tisoč metrov visoko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!