Je letošnje leto tudi "leto majskih hroščev"? Prav zdaj lezejo iz zemlje, letajo, brenčijo in se nam (kdaj pa kdaj) zaletijo v glavo. In izumirajo, ugotavljajo strokovnjaki.
Na blogu Life Stržen poročajo, da je letošnja pomlad “spet postregla z masovnim pojavom majskih hroščev na in ob Cerkniškem polju”.
Avtor poroča o nepreštevnih rojih in tisočih in tisočih teh zajetnih in malce nerodnih hroščev, ki v mraku letajo naokrog in vročično iščejo partnerja. Znano je, da se majski hrošči v večjem številu pojavljajo vsakih nekaj let, ki jim potem pravijo “hroščevo” ali “kebrovo leto”. Kot je za N1 pojasnil strokovnjak za nevretenčarje dr. Toni Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, je to vsaka štiri leta. Odložena leta rojenja so namreč strategija vrste, da si na ta način “zagotovijo”, da plenilci ne morejo poloviti vseh in s tem večjo možnost preživetja populacije. Majski hrošči niso edini, ki to strategijo uporabljajo, poznamo jo recimo tudi pri škržatih. Vendar se “kebrovo leto” ne dogaja hkrati na vseh območjih. Ponekod je to letošnje, drugod je bilo lansko, spet drugje pa bo prihodnje.
Vedno manj jih je
Je pa dr. Trilar potrdil, da jih letos v tem času res lahko v večjem številu lahko opazimo v okolici Cerkniškega jezera. “Drugod pa jih skoraj ne zaznamo več,” je povedal in pojasnil, da populacija majskih hroščev v Sloveniji upada.
Razlog za to je kmetijstvo z uporabo insekticidov, pogosto gnojenje travnikov in pogosta košnja, pa tudi svetlobno onesnaženje z lučmi, ki hrošče privabljajo, tam pa se “pobijejo”, ker se zaletavajo v stebre ali padajo na cesto, kjer jih povozijo avtomobili ali so tarča netopirjev. Dr. Trilar pravi, da se spomni, da so jih včasih nabirali in dajali za hrano kokošim. “Kure jih imajo zelo rade,” pravi. Tudi sicer so majski hrošči prava poslastica za marsikaterega ptiča, žužkojede, kot so rovke ali netopirji in vsejede sesalce. Na ta način majski hrošči pomembno prispevajo k biotski pestrosti in pravilnemu delovanju prehranjevalnih verig, poleg tega pa odrasli hrošči opravljajo nepogrešljivo delo opraševalcev, piše blog Life Stržen. Po drugi strani pa kmetje in sadjarji hroščevega leta niso veseli, ker se majski hrošči radi pogostijo na njihovih poljih ali sadovnjakih in zato za zatiranje kebrov uporabljajo insekticide, ki pa, kot rečeno, zmanjšujejo njihove populacije.
“Se še spomnite poletij, ko je bilo treba vetrobransko steklo že na izletu po Sloveniji večkrat oprati?” se na koncu še sprašujejo na blogu Life Stržen in odgovarjajo: “To so bili opraševalci, na katerih sloni preživetje mnogih vrst, tudi ljudi, in nova ‘normala’, ko z avtomobilskega stekla ni več potrebno čistiti zamaščenih žuželk, je resnična škoda. Zanjo pa smo krivi ljudje in nihče drug.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!