Od zlomljenega srca res lahko umremo. To je redek pojav, a nenaden čustveni pretres, kot je smrt ljubljene osebe, lahko šokira srce tako, da postane nenavadne ovalne oblike, zaradi česar ne more opravljati svojega dela.
“Ko človek prvič pride v bolnišnico s to diagnozo, je srce videti strašno šibko. Včasih komaj bije. Hujše primere sprejmemo na oddelku za intenzivno nego in brez zdravniške pomoči ne bi preživeli,” je dejal dr. Ilan Wittstein, docent medicine na univerzi Johns Hopkins, ki je objavil enega prvih člankov o sindromu zlomljenega srca, imenovanem tudi stresna kardiomiopatija. Ko se je Mary Brittingham prvič zlomilo srce pri 53 letih, nato pa znova pri 56 in 69 letih, to ni imelo nobene zveze z izgubo nekoga, ki ji je bil blizu in drag.
“Zlomljenega srca nisem imela zaradi tragične ljubezenske zgodbe. Srce se mi je prvič zlomilo zaradi presenečenja – pravzaprav šoka,” je dejala Brittingham, nekdanja profesorica na pravni fakulteti Georgetown. “Drugi zlom se je pripetil iz jeze, tretji pa iz strahu.”
Bilo je leto 2006. Brittingham so naročili, naj pripravi kratko zdravico za kolege, ki naj bi bili nagrajeni na fakultetni zabavi v Georgetownu. Nenadoma je slišala gostitelja reči: “Nocoj bomo imeli tri govornike, vsak bo imel na voljo približno 15 minut. Naša prva govornica bo Mary Brittingham.” “To je bil eden tistih trenutkov, ko sem si pomislila: Kaj?!” se je spominjala. “Bila sem popolnoma presenečena. Morala bi imeti pripravljen govor o dragih kolegih? Vse, kar sem imela, sta bili dve vrstici! In nenadoma sem začutila pritisk v prsih. Bilo je zelo boleče, vendar sem mislila, da gre za tesnobo.” Brittingham je vseeno uspelo priti na oder in nekaj minut je govorila. “Verjetno sem povedala nekaj pomembnih stvari, ker so se ljudje smejali,” je povedala. Ko pa bolečina ni popustila, se je odpeljala v bolnišnico, saj se je bala, da je doživela srčni infarkt.
“Moji srčni encimi so imeli visoke vrednosti, zato so naredili nadaljnje preiskave in ugotovili, da imam srčno popuščanje,” je dejala. “Moj oče je umrl zaradi srčnega popuščanja pri 36 letih. Zato sem si mislila: ‘Oh, to je to.’ A izkazalo se je, da nisem imela srčnega infarkta ali srčnega popuščanja, ampak sindrom zlomljenega srca.”
Japonska posoda za lov na hobotnice
Wittstein se je s stresno kardiomiopatijo prvič srečal kot mlad zdravnik v koronarni enoti leta 1998, ko je obravnaval tri nenavadne primere. “Imel sem tri pacientke, ki so doživele nekakšne čustvene stresne dogodke. Prvi je umrla mama, druga je bila udeležena v strašni prometni nesreči, tretja pa je imela presenetljivo srečanje. Vsaka je prišla v bolnišnico z zelo podobnimi ugotovitvami ehokardiograma,” je dejal Wittstein.
Slike kažejo, da je levi prekat vsakega od njihovih src – ki je glavna črpalna komora – narasel v čudno obliko, ki nenavadno spominja na takotsubo, posodo, ki so jo japonski ribiči uporabljali za lovljenje hobotnic. Kardiomiopatijo, imenovana “takotsubo”, ko so jo prvič odkrili na Japonskem leta 1990, v Združenih državah Amerike niso dobro poznali in je bila morda pogosto napačno diagnosticirana, je dejal Wittstein.
Simptomi, kot so potenje, bolečine v prsih in kratka sapa, so lahko enaki kot pri srčnem infarktu, je dejal. Toda v nasprotju s srčnim infarktom, ki ga običajno povzročajo zamašene arterije, so imeli ti bolniki “neprizadete, normalne koronarne arterije”, z malo holesterola ali brez njega in plakov. Še bolj nenavadno: kljub preiskavam krvi, ki so kazale na obsežno poškodbo, srčne mišice žensk niso ostale trajno spremenjene ali poškodovane kot pri srčnem napadu, je dejal Wittstein. Pri mnogih bolnikih se je funkcija normalizirala v nekaj dneh oziroma nekaj tednih.
“Ko smo izvedeli za ta sindrom, smo bili prav presenečeni, kako hitro se srca spet povrnejo. Skoraj kot da bi se prebujala,” je dejal. “Spomnim se ljudi, ki so jih poslali v naš center, ker so mislili, da bodo potrebovali presaditev srca. In teden dni kasneje so bili doma.” “Takrat je bilo to popolnoma novo, a ko smo prepoznali klinične značilnosti sindroma, se je začel pojavljati povsod,” je dejal.
Wittstein in njegova ekipa sta začela preučevati ta fenomen in leta 2005 objavila enega od dveh člankov. “Dali smo mu vzdevek ‘sindrom zlomljenega srca’, ker takrat nihče v medicini ni verjel, da lahko čustva tako dramatično vplivajo na človeško srce. Želeli smo ozaveščati o tem,” je dejal Wittstein.
Fizični sprožilci
Danes znanost še vedno ne ve natančno, zakaj se pojavi sindrom zlomljenega srca ali zakaj se pri nekaterih ljudeh ponavlja, je dejal Wittstein. “Menimo, da je to povezano z disfunkcijo v odzivu telesa na boj ali beg, sproščanje kemikalij, kot so adrenalin, noradrenalin in dopamin, ki jih telo uporablja, da nas pripravi na beg ali boj.”
Približno dva odstotka ljudi, ki pridejo na urgenco zaradi srčnega infarkta, imata lahko ta sindrom, študija iz leta 2020 pa je ugotovila, da je število primerov v porastu, zlasti med ženskami. Povečanje primerov je lahko preprosto posledica večje ozaveščenosti zdravnikov o sindromu, je dejal Wittstein.
Skoraj vsi, ki so imeli ponavljajoče se epizode sindroma zlomljenega srca, so bili ženske, je dejal, zlasti ženske po menopavzi, ki jim primanjkuje estrogena. “Ko dejansko vbrizgate estrogen v krvno žilo, se krvna žila razširi, poveča. Torej je estrogen zelo pomemben posrednik za delovanje krvnih žil pri ženskah,” je dejal Wittstein. “Pravzaprav so študije pokazale, da se vaše tveganje za sindrom zlomljenega srca po 55. letu poveča za petkrat, če ste ženska.”
Danes zdravniki vedo, da je le tretjina vseh primerov povezana s čustvenim šokom. Dve tretjini vseh primerov povzročijo fizični sprožilci, kot so huda bolečina, napadi astme, epileptični napadi, možganska kap, visoka temperatura, nizek krvni sladkor, operacija in pljučnica. “Vemo, da je pljučnica med vsemi fizičnimi sprožilci, ki lahko povzročijo to stanje, ena najmočnejših,” je dejal. “To je med pandemijo skrb vzbujajoče,” je dodal Wittstein, “ker covid-19 poškoduje pljuča in vpliva tudi na mikrovaskularno delovanje, kjer majhne krvne žile v telesu ne delujejo pravilno. Poškodba teh malih krvnih žil okoli srca je še en sprožilec za to stanje.”
“Ko smo v stresu, želimo, da več krvi pride do našega srca in pomaga telesu, da se odzove,” je rekel Wittstein. “Toda pri sindromu zlomljenega srca menimo, da naval adrenalina povzroči, da se majhne krvne žile v srcu zožijo, namesto da bi se razširile, in začasno zmanjšajo količino krvi, ki pride v srce.”
Občutek stiskanja
Ko je Mary Brittingham leta 2009 začutila znano bolečino, je vedela, da ima nov napad. Minilo je tri leta od njene prve epizode, tokrat pa je bila sredi ostrega prepira z odvetnikom. “To je moj svarilni znak, ta močni pritisk tik pod prsnico, ki seva skozi prsi v vrat,” je dejala. “In takoj vem: O moj bog, to ni tesnoba in niso prebavne motnje. To je to.” Tretja epizoda se je zgodila desetletje pozneje, ko so njenega ljubljenega doodla Alfieja med sprehodom napadli. “Pet minut sem se ukvarjala s tem, nato pa sem šla v hišo, zaprla vrata in v prsih spet začutila znani pritisk,” je povedala. “Zdaj sem se upokojila in naredila vse, da bi zmanjšala stres v svojem življenju. In sem si mislila, stara sem skoraj 70 let – ali me bo naslednja epizoda ubila?”
Brittingham je za svojega zdravnika izbrala Wittsteina in šla je k njemu s svojimi pomisleki. “Vprašala sem ga: Kako naj to razložim ljudem, ki bodo mislili, da sem krhka? V resnici nisem. Počutim se, kot da sem pravzaprav precej žilava. Povedal mi je, da to nima nobene zveze s tem in da je neka ženska imela osem epizod, ne da bi umrla,” je povedala.
“Moja najljubša zgodba, ki mi jo je povedal, da bi se počutila bolje, je bila o ženski, ki je taborila z možem in se odločila, da si pobarva lase, medtem ko je bil on na ribarjenju,” je dodala. “Začelo je pihati, šotor je začelo premetavati in morala je ukrepati, še preden je lahko izprala barvo. Razmišljala je le, kakšne barve bodo njeni lasje.” “In imela je epizodo sindroma zlomljenega srca,” je dejal Wittstein.
“Čudno je. Ko smo to prvič začeli opisovati, smo mislili, da ga mora sprožiti tragedija, kot je smrt ljubljene osebe ali skoraj usodna prometna nesreča,” je dejal. “To, kar smo videli v preteklih letih, kaže, da to ni res. Nekateri sprožilci so lahko precej blagi.”
Avtorica: Sandee LaMotte/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!