Nove metode odkrivanja in analiz genetskega materiala sprožajo tudi nova etična in varnostna vprašanja. Kaj če se do vaše DNK dokoplje recimo mafija?
Svoje genetske odtise puščamo skoraj povsod. Z nas namreč neprestano odpadajo celice kože, lasje, s kihanjem in kašljanjem v ozračje spuščamo drobne kapljice, znojimo se …
Tisti, ki spremljate dokumentarne filme o zločinih, razkritih s forenzičnimi preiskavami, veste, da lahko že drobne količine dednega materiala, ki ga najdejo na mestu zločina, zadostujejo za identifikacijo zločincev. Danes pa znanstveniki lahko zberejo dovolj velike količine dednega materiala tudi na najbolj nenavadnih mestih in iz njih pridobijo obilico podatkov.
DNK lahko zajamejo tudi iz zraka v sobi, v kateri smo bili
Kot poroča CNN, so raziskovalci z Univerze na Floridi pridobili človeško DNK iz odtisov stopal, ki so jih v pesku naredili štirje prostovoljci.
V drugem delu so zajeli vzorce zraka iz 280 kvadratnih metrov velike sobe v kliniki za živali, kjer je delalo šest ljudi. V obeh primerih so pridobili dovolj kakovostnih vzorcev DNK, da so iz njih lahko razbrali številne podatke – od izvora do nagnjenosti k motnjam ali boleznim, kot so avtizem, diabetes, očesne bolezni, rak in srčne bolezni.
Kaj če bi vaše podatke pridobila mafija ali diktator?
Vse to se sliši fantastično in tovrstne raziskave so lahko v veliko pomoč mnogim raziskovalcem in preiskovalcem – od že omenjenih forenzikov do iskanja pogrešanih oseb, v arheologiji ali pri spremljanju zdravja ljudi s pomočjo DNK, pridobljenega iz odpadnih vod.
Vendar odvzem človeške DNK iz okolja odpira tudi etična vprašanja. DNK je namreč nosilka številnih informacij, ki jih štejemo med osebne podatke – recimo podatke o lokaciji in zdravju. Če nekdo te podatke pridobi brez dovoljenja, se pojavi težava. “Pomembno je ohraniti človekovo avtonomijo, dostojanstvo in pravico do samoodločanja glede osebnih podatkov,” je za CNN dejal Matthias Wienroth z britanske univerze Northumbria.
“To pa je težko, če za dovoljenje ne morete vprašati tistih, katerih DNK se zbira v okolju. Verjetno ne obstaja način, s katerim bi preprečili izgubljanje DNK v okolje prek kože, las in dihanja.” Po njegovem je ključno vprašanje, ali se lahko takšne naključno zbrane ugotovitve znajdejo v drugih podatkovnih bazah. Temu pritrjuje tudi Yves Moreau, profesor na Univerzi v Leuvenu v Belgiji. Dejal je, da si je mogoče predstavljati scenarij, po katerem bi “mafija ali diktatura izsledila zaščiteno pričo ali političnega begunca” tako, da bi uporabila DNK, pridobljeno iz odpadne vode, čeprav je to za zdaj še malo verjetno. “Potrebujemo pa politično razpravo o pričakovanjih glede zasebnosti v javnem prostoru, zlasti za DNK. Ne moremo se izogniti izgubljanju naše DNK v javnem prostoru,” je dejal Moreau in dodal, da še ni čas za paniko. Po drugi strani pa bi politično omejevanje tovrstnega zbiranja genskega materiala lahko ogrozilo ali celo ustavilo druge, znanstvene raziskave, je pojasnil Moreau. “Najti ravnotežje je zelo težko.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje